V strateškem svetu za prehrano, ki deluje pri predsedniku vlade Robertu Golobu in je bil ustanovljen decembra lani, so v torek opozorili, da smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih ostajajo nespremenjene od leta 2010. Nove smernice bi morale po besedah predsednice sveta Nataše Fidler Mis upoštevati uradna priporočila glede omejitev nasičenih maščob, holesterola in prostih sladkorjev ter zagotoviti dovolj prehranskih vlaknin.

Fidler Mis je tako na seji predlagala, da se v vzgojno-izobraževalnih zavodih najmanj podvoji pogostost vnosa zelenjave, polnozrnatih žit in stročnic, kar je pomembno tako z vidika zdravja otrok kot tudi trajnosti, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Recenzenti so med drugim predlagali tudi uvedbo dveh menijev v vzgojno-izobraževalnih zavodih, in sicer jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil ter ob ustrezni organizaciji omogočanje otrokom izbiro različnih jedi z obeh jedilnikov.

V smernicah je tudi prepoved za otroka škodljivih skupin živil, kot so visoko procesirana živila z veliko sladkorja, soli, nasičenih maščob in/ali aditivov.

"Strateški svet v trenutni sestavi za otroke prej predstavlja grožnjo kot rešitev"

Obvestilo strateškega sveta za prehrano je precej razburilo pediatrično stroko, ki so se na napoved recenzije smernic odzvali v skupni izjavi.

Kot so zapisali, so bili pediatri in dietetiki s pediatrične klinike pred dobrimi petimi leti povabljeni k prenovi smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V smernice so vključili najnovejša znanstvena dognanja s področja prehrane malčkov, otrok in mladostnikov ter tudi vsa aktualna mednarodna priporočila, ki se lahko implementirajo v našo družbo.

"Še več, jasno smo opredelili tudi vse medicinsko indicirane diete, ki so za zdravje otroka z neko boleznijo nujne, saj se mu edino tako lahko omogočita optimalna rast in razvoj, in to brez zdravstvenega tveganja in tveganja za pomanjkanje hranil," so dodali.

Razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo je smernice prvič obravnaval septembra 2022, 7. marca letos jih je tudi dokončno potrdil. Pričakujejo, da se v njihovo vsebino ne bo strokovno več posegalo, ampak se bodo v celoti implementirale v prakso. Naloga strateškega sveta ni recenzija že recenziranih in s strani razširjenega kolegija za pediatrijo potrjenih smernic, opozarjajo.

Organiziranost prehrane v vrtcih in šolah na zelo visoki ravni

V izjavi ocenjujejo, da je bila organiziranost prehrane v slovenskih vrtcih in šolah že doslej na izjemno visoki ravni in smo v evropskem prostoru na tem področju drugim državam vzor. Zavedajo pa se, da so določene pomanjkljivosti, predvsem kar zadeva javno naročanje, normative za dietne kuharje in organizatorje prehrane ter ponekod tudi prostorske stiske.

Se pa po njihovih navedbah sami jedilniki iz leta v leto izboljšujejo in so čedalje bolj uravnoteženi, vključujejo lokalno in sezonsko hrano, kar prispeva tudi k trajnostnemu razvoju in zelenemu prehodu ter razvoju podeželja. Vsak vrtec in praktično vsaka šola ima svojo kuhinjo ali pa se hrana vozi iz manjše podružnice iz centralne kuhinje vrtca oz. šole. Z obstoječo organiziranostjo vrtčevske in šolske hrane pa se že zdaj zagotavlja najkrajša možna pot obrokov od kuhinje do končnega porabnika.

Predlog reorganizacije vrtčevskih in šolskih kuhinj, kot ga predlaga strateški svet, po njihovem vedenju predvideva preureditev večine obstoječih kuhinj v t. i. razdelilne kuhinje z eno regijsko centralno kuhinjo. A kot opozarjajo, takšna praksa še ne pomeni, da so tako pripravljeni obroki za malčka, otroka ali mladostnika bolj "zdravi" oz. hranilno ustrezni.

Ob tem v izjavi posebej omenjajo problematiko motenj hranjenja pri otrocih in mladostnikih, ki so v Sloveniji v zadnjih letih v velikem porastu. Del porasta po njihovih navedbah lahko pripišemo izolaciji zaradi covida-19, drugi del pa neustreznemu promoviranju različnih prehranskih vzorcev, vključno z vegansko prehrano med otroki in mladostniki. Veganski način prehranjevanja malčkov, otrok in mladostnikov glede na trenutno veljavne smernice Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano tudi sicer odsvetovan, poudarjajo.

Da je pediatrična stroka z vsemi podpornimi službami edina merodajna, da daje smernice o prehrani za ranljivo populacijo otrok in mladostnikov, je za Radio Slovenija dejal predsednik sekcije za primarno pediatrijo pri Zdravniškem društvu Denis Baš. "Strateški svet za prehrano, vsaj v trenutni sestavi, vidim bolj kot grožnjo zdravju otrok in mladostnikov, kot pa rešitev," meni Baš.

Pod izjavo so se med drugim podpisali predsednica razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo Nataša Bratina, predsednica Strokovnega sveta za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu Nataša Toplak, strokovni direktor pediatrične klinike UKC-ja Ljubljana Marko Pokorn, predstojnik klinike za pediatrijo UKC-ja Maribor Jernej Dolinšek, predsednik Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu Matjaž Homšak ter vodja službe za dietoterapijo in bolniško prehrano na ljubljanski pediatrični kliniki Andreja Širca Čampa.

Poudarjajo, da se pri tako pomembnih vprašanjih, kot je zdravje otrok, ne sme in ne more mimo stroke. Zato pozivajo, da se pediatrična stroka aktivno vključi v vsa posvetovalna telesa, ki sprejemajo strateške usmeritve glede vprašanj, povezanih z zdravjem in dobrobitjo otrok.