V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je po petih urah zdravljenja umrl 10-mesečni otrok, ki je bil močno podhranjen - pri desetih mesecih naj bi tehtal le 3,5 kilograma. Močno podhranjenega otroka so v torek iz novomeškega zdravstvenega doma prepeljali v Ljubljano. Otrok pa je umrl zaradi šokovnega stanja in sepse oz. zastrupitve krvi.

Otrok naj sicer ne bi imel zdravniškega kartona oz. zdravstvene kartice. Prihajal pa naj bi iz družine s šestimi otroki s podeželja, njegova starša sta visoko izobražena, po nekaterih podatkih naj bi bila mama vegetarijanka oz. veganka.

Pred novinarje so z namenom, da opozorijo na pomen prehrane v otrokovem zgodnjem obdobju, stopili predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko pediatrične klinike Rok Orel in predstojnik kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo kirurške klinike Ivan Vidmar ter strokovnjakinji s področja prehrane Marjeta Sedmak s kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko pediatrične klinike ter vodja službe za dietoterapijo in bolniško prehrano pediatrične klinike Nataša Fidler Mis.

Smernice za otrokov razvoj
"Ni samo pomembna prehrana otroka, ampak tudi noseče in doječe matere," je uvodoma poudaril Rok Orel. Različna strokovna združenja so namreč oblikovala smernice, kako naj se hranijo otroci. "Zadnje smernice na Slovenskem smo oblikovali lani, osnove za njih pa so evropske smernice, ki jih je podalo Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, ki je največja skupina strokovnjakov s tega področja," dodaja.

Smernice po Orlovih besedah poudarjajo: otroci naj bodo dojeni, lahko so izključno dojeni do šestega meseca starosti. Če dojenje ni mogoče, naj starši uporabljajo t. i. mlečne formule, nikakor pa ne kravjega mleka, kozjega, sojinega ali riževega mleka. Kar se tiče druge prehrane - zelenjave, sadja, mesa - pa naj se začne dodajati od dopolnjenega četrtega do najpozneje šestega meseca starosti.

Dodajali naj bi tudi vitamin D, in sicer ne samo v zgodnjem obdobju dojenčka, ampak tudi pozneje, saj so ugotovili, da ima precejšen del populacije težavo s pomanjkanjem vitamina D. "Strokovne smernice poznajo vsi pediatri, nutricionisti, dietetiki in vsakodnevno v svoji praksi svetujejo ljudem, kako v določenem življenjskem obdobju pravilno hraniti otroka," pojasnjuje Orel.

"Odločitev posameznika, ali bo smernice sprejel"
Marjeta Sedmak je povedala, da smernice sicer so, "drugo pa je odločitev posameznika, ali bo to sprejel in sledil tem informacijam". "Žal se včasih posameznik oziroma starši napačno odločijo, kar lahko pusti trajne posledice."

Sedmakova je še pojasnila, da kadar mati, ki prakticira alternativno prehrano, doji, potem "svetujejo, naj mati in otrok dobivata ustrezno mešano prehrano, ki je zdrava prehrana za otroka". "Vegetarijanstvo pa strokovni kolegij za pediatrijo odsvetuje," dodaja. Tistim, ki pa se vseeno tako prehranjujejo, pa svetuje redne bolniške preglede.

Vegetarijanstvu treba nameniti čas
"Danes je tudi v razvitem svetu cela vrsta ljudi, ki se za vegetarijanstvo odločajo iz takega ali drugačnega razloga - bodisi etičnega, verskega ali filozofskega," je dejal Orel, ki je prepričan, da je v primeru vegetarijanstva ob izredni pozornosti in z veliko znanja mogoče zagotoviti normalen vnos vseh potrebnih snovi, česar pa veliko ljudi ne naredi.

V primeru veganstva, kjer se ne uživa nobenega živila živalskega izvora, pa se ne more zagotoviti vnos vseh potrebnih snovi, kar je "a priori škodljivo in zdravju nevarno, toliko bolj, če gre za razvijajoč organizem", zato takšno prehranjevanje strokovnjaki skrajno odsvetujejo.

Otroku je lahko povzročena škoda
Ko v bolnišnico sprejmejo otroka, kjer opazijo, da zaradi načina prehranjevanja na "njegovem zdravju nastaja pomembna škoda, imajo oblikovane postopke, kako se ukrepa". "V večini primerov je potreben samo pogovor s starši, včasih z njegovim domačim zdravnikom, včasih z razširjeno družino," dodaja Orel. Kot še pojasnjuje Orel, je treba večkrat "angažirati socialno službo v bolnišnici in potem na terenu, v skrajnih primerih pa pridejo na voljo tudi sredstva prisile, saj gre za grobo zanemarjanje otroka".

Sicer pa ima vsak otrok v Sloveniji izbranega pediatra, ki po določenih postopkih spremlja njegov razvoj.