Tema letošnjega svetovnega dneva brez tobaka je preprečevanje nezakonite prodaje tobačnih izdelkov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetovni ravni med desetimi tobačnimi izdelki eden porabljen nezakonito. Večina je zasežena v Evropski uniji, ki se je aktivno podala v boj proti tobačni industriji. Ena izmed določb nove evropske direktive za področje tobaka in s tobakom povezanih izdelkov predvideva uvedbo splošnega sistema Evropske unije za sledljivost izdelkov, kar naj bi pripomoglo k zatiranju nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki. Tako kot druge evropske države ima tudi Slovenija do prihodnje pomladi čas, da v nacionalno zakonodajo prenese določila nove evropske direktive. O novostih, ki jih prinašajo nove smernice, o dodatnih ukrepih, ki bi bili ob tem zaželeni, in o posledicah aktivnega in pasivnega kajenja smo se pogovarjali s Heleno Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Direktiva poleg boja proti nezakoniti trgovini prinaša še kar nekaj ukrepov. Med njimi je tudi zahteva, da morajo biti škatlice cigaret in podobni izdelki opremljeni s kombiniranimi (slikovno-besedilnimi) zdravstvenimi opozorili, ki bodo morala prekrivati vsaj 65 odstotkov prednje in zadnje strani. Ali je to dober in učinkovit način za zmanjševanje rabe tobačnih izdelkov?
Ja, zdravstvena opozorila so že sama po sebi pomemben del ukrepov nadzora nad tobakom, zato ker obveščajo in ozaveščajo predvsem kadilce pa tudi nekadilce o škodljivih učinkih tobaka. Seveda pa značilnosti zdravstvenih opozoril določajo njihovo učinkovitost. Najučinkovitejša so tista zdravstvena opozorila, ki so velika, ki imajo besedilo kombinirano s slikami, taka, ki se redno spreminjajo in vključujejo tudi informacije o opuščanju kajenja. Najpomembneje pa je, da so jasna in preprosta. Taka zdravstvena opozorila prinaša tudi nova evropska direktiva. Sami bi si sicer želeli še večji prostor, namenjen zdravstvenim opozorilom, ampak ta so že zdaj velika, jasna in nameščena na gornjih delih glavnih delov embalaže tobačnih izdelkov, vključujejo informacije o opuščanju kajenja in se redno menjavajo.

Kateri ukrepi, ki jih direktiva ne predvideva, bi bili po vašem mnenju še posebej dobrodošli pri omejevanju rabe tobaka?
Res je, direktiva ne pokriva vseh ukrepov, ki bi jih v Sloveniji potrebovali, da bi uspešno in čim bolj zmanjšali razširjenost kajenja oziroma rabe tobaka in njihove posledice. Predvsem je tukaj pomembno omeniti višanje obdavčitev tobačnih izdelkov, s čimer se zvišujejo tudi cene. To je najučinkovitejši ukrep v celotni kombinaciji ukrepov, ki jih moramo izvajati. Omenila bi, da je na tem področju potrebno nadaljnje znatno zviševanje obdavčitve in s tem cen, hkrati pa je tudi treba izenačevati cene in obdavčitve med različnimi tobačnimi izdelki. Razlog za to je, da zmanjšamo prehod kadilcev na cenejše tobačne izdelke, ki so v Sloveniji še vedno na voljo. Pri nas namreč obstajajo velike razlike v cenah različnih tobačnih izdelkov, na primer med cigaretami in drobno rezanim tobakom. Drugi pomemben ukrep bi bila popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov. Pri nas so prodajna mesta, kar se tega tiče, izjema, saj se tam še lahko oglašuje. Direktiva tudi ne prinaša strogega izvajanja zakonodaje z višjimi kaznimi za kršitelje, bi pa to bilo zelo pomembno. Ob tem bi si želeli, da bi se namensko del sredstev iz trošarin prevajal v naše delo – v preprečevanje kajenja, v programe zdravljenja posledic in druge povezane programe. Zelo pomembna je tudi regulacija drobnoprodajnega trga. V Sloveniji imamo zelo veliko število prodajnih mest. Za primerjavo, pri nas imamo v povprečju eno prodajno mesto na 80 kadilcev, medtem ko imajo v Franciji, tam je trg do neke mere sicer že reguliran, eno prodajno mesto na 450 kadilcev. Gre za veliko razliko. Oglaševanja je pri nas še vedno veliko, prav tako kršitev, nadzor nad prodajo tobačnih izdelkov pa je posledično otežen. Zato je treba zmanjševati gostoto prodajnih mest, določiti oddaljenost prodajnih mest od določenih točk, predvsem tistih, kjer se zbirajo mladostniki, in po našem mnenju uvesti licenčni sistem.

Statistični podatki kažejo, da je 40 odstotkov 15-letnikov v Sloveniji že kadilo, 13 odstotkov pa jih kadi vsaj enkrat na teden ali pogosteje. Ker gre za starostno skupino ravno na prehodu iz osnovne v srednjo šolo, se odpira vprašanje, ali je v samih šolskih okoliših dovolj dobro poskrbljeno za učinkovito preprečevanje rabe tobačnih izdelkov. Se na tem področju izvajajo kakšne preventivne akcije?
Če pogledamo z zakonodajnega vidika, je na funkcionalnih zemljiščih vzgojno-izobraževalnih ustanov prepovedano kaditi. Na šolskih zemljiščih se tako naj ne bi kadilo, res pa je, da se kadi v neposredni bližini teh ustanov, na pločnikih itd., kjer pa kajenje trenutno ni prepovedano. Šole imajo pri tem pomembno vlogo, saj se same lahko odločijo, kakšna pravila bodo glede tega uvedle in kako strogo jih bodo izvajale. Ponekod je tako še mogoče videti kajenje v samem šolskem okolišu, čemur sem bila priča tudi sama, ko sem kot mama hodila po svoje otroke. V šolah sicer različne ustanove in nevladne organizacije izvajajo različne preventivne akcije, potekajo tudi razni programi. Res pa je, da se ti pogrami izvajajo predvsem v osnovnih šolah, v srednjih šolah nekoliko manj.

Dobro vemo, da so mladostniki ena izmed najbolj ogroženih skupin. Na posvetu ob svetovnem dnevu brez tobaka je bilo rečeno, da je tobačnemu dimu izpostavljenih 12 odstotkov otrok, poleg tega v času nosečnosti kadi kar 11 odstotkov bodočih mamic. Kakšne posledice ima pasivno kajenje na razvoj otrok in zarodka v času nosečnosti matere?
Kajenje nosečnice ali njena izpostavljenost tobačnemu dimu ima lahko pomembne posledice za zdravje otroka oziroma za izide nosečnosti. Tako lahko pride do prezgodnjega poroda, posledično pa do zmanjšane porodne teže otroka; po najnovejših podatkih lahko pride tudi do kongenitalnih malformacij, v tem primeru govorimo o razcepljeni ustnici. Ena izmed možnih posledic je tudi nenadna smrt dojenčka. Pri tem je škodljivo tudi kajenje po tem, ko se otrok že rodi, ker z izpostavljenostjo dojenčka ali majhnih otrok tobačnemu dimu povezujemo številne bolezni. Omenila sem že nenadno smrt dojenčka. Pri manjših otrocih se lahko pojavijo tudi pogostejše okužbe dihal, med njimi tudi hujše okužbe dihal, okužbe srednjega ušesa, pojavi se lahko astma oziroma pride do poslabšanja obstoječe astme. Učinki, ki jih povzroča izpostavljenost tobačnemu dimu, so za nerojenega otroka in že rojenega obsežni in resni.

Število oseb, ki uporabljajo tobačne izdelke, je odvisno tudi od socialno-ekonomskih skupin, ki jim pripadajo. Tako lahko opazimo, da je večji delež kadilcev med manj izobraženimi in mladimi. V čem tičijo razlogi, da so določene skupine toliko bolj podvržene rabi tobačnih izdelkov kot druge?
Res je. V zadnjih letih zelo intenzivno spremljamo tudi razlike v deležih kadilcev glede na socialno-ekonomski položaj. Mi temu pravimo neenakosti v kajenju, ki potem vplivajo na to, koliko je bolezni, obolevnosti in umrljivosti v posameznih skupinah, kjer je potem ta seveda večja, če je delež kadilcev večji – temu rečemo neenakosti v zdravju. Pri nas opažamo, da se delež kadilcev med najbolj izobraženimi in najmanj izobraženimi zelo razlikuje. Med najbolj izobraženimi prebivalci Slovenije, starimi od 25 do 39 let, je 15 odstotkov kadilcev, medtem ko je med najmanj izobraženimi skoraj polovica kadilcev, teh je 48 odstotkov. Gre za res pomembne razlike. Razlogov, zakaj do teh razlik pride, je veliko, vsi tudi še niso dobro raziskani. V glavnem pa je problem v tem, da posamezniki z nižjim socialno-ekonomskim položajem pogosteje začnejo kaditi in redkeje opuščajo kajenje. Socialno-ekonomski položaj ima pomemben vpliv že na kajenje med mladostniki. V raziskavi HBSC smo te vplive merili s socialno-ekonomskim položajem staršev in tem, kakšen šolski program je mladostnik izbral. Če vemo, da kadi več odraslih z nižjim socialno-ekonomskim položajem, potem imajo njihovi otroci več zgleda doma za kajenje. Vemo pa, da je kajenje staršev pomemben dejavnik za začetek in nadaljevanje kajenja med mladostniki.

V Sloveniji zaradi kajenja letno umre okoli 3.600 ljudi. Strošek za odpravljanje posledic in zdravljenje obolelih pa znaša kar pet odstotkov BDP-ja. Ob tem je razveseljivo opaziti, da vse več ljudi opušča kajenje, takih naj bi bilo do zdaj že 23 %. Kakšne možnosti oziroma pomoč ima na voljo posameznik, ki želi prenehati kaditi?
Mogoče bi na začetku rekla samo tole. Breme bolezni in prezgodnje umrljivosti je pri kajenju res veliko in stroški znašajo, kot ste omenili, 5 odstotkov BDP-ja. Ta ocena je bila narejena za stroške zdravljenja aktivnega in pasivnega kajenja, zmanjšane produktivnosti in pa prezgodnje umrljivosti. To so stroški, ki so bili vključeni v ta izračun, pa še niso praktično vsi stroški. Kakšne možnosti ima pri nas kadilec, ko se odloči za opustitev kajenja? Na voljo ima veliko brezplačnih možnosti. Lahko se obrne na zdravstvenovzgojne centre, ki so po večini zdravstvenih domov v Sloveniji, in se tam dogovori ali za individualno svetovanje, če si tega želi, lahko pa se tudi vključi v skupinske programe opuščanja kajenja. Med drugim lahko poliče na svetovalni telefon 0802777, kjer mu ravno tako lahko svetujejo in tudi pomagajo pri opuščanju kajenja. Na voljo ima tako več možnosti, lahko se odloči za tisto, ki mu najbolj ustreza. Tudi v lekarnah so na voljo pripomočki, ki olajšajo tiste prve tedne opuščanja kajenja. O teh jim lahko svetujejo farmacevti oziroma jim zdravila lahko ustrezno predpiše tudi zdravnik. Ti pripomočki oziroma zdravila, ki jih predpiše zdravnik, pa so plačljiva. Res je, v zadnjih letih opažamo, da se delež nekdanjih kadilcev od leta 2001 do 2012 zvišuje, kar pomeni, da je več ljudi tudi uporabilo to pomoč. Znano je namreč, da je tisti, ki sam skuša opustiti kajenje, verjetno manj uspešen kot tisti, ki poišče neko dodatno pomoč in si s tem olajša ta proces, ki ni vedno lahek.

Finska, Norveška in še nekatere evropske države so si v okviru boja proti tobaku postavile ciljne letnice, do katerih nameravajo uresničiti zamisel o breztobačni družbi. To je družbi, v kateri kadi manj kot pet odstotkov ljudi. Kaj moramo kot posamezniki in skupnost storiti, da bo lahko tudi Slovenija v prihodnjih desetletjih dosegla ta cilj – breztobačno družbo?
Strokovnjaki v javnem zdravstvu že dlje časa opozarjamo na to, kateri ukrepi so pomembni v zakonodajnem smislu za to, da bomo dosegli tak cilj. O učinkovitih ukrepih vemo veliko, na voljo so številni podatki in primeri iz posameznih držav. Tukaj bi vse pozvala, vsakega posameznika, da podpre te ukrepe in da potem, ko bo predlog nove zakonodaje v javni razpravi, izrazi svojo podporo oziroma željo tudi po tistih ukrepih, ki morda niso bili vključeni v zakonodajo. Seveda pa lahko vsak posameznik pogleda okoli sebe in vidi, kakšne so morebitne kršitve v njegovem okolju, opozarja nanje, jih prijavlja ustreznemu inšpektoratu in s tem prispeva k temu, da se zakon izvaja, tako kot je potrebno. To je ena od nalog, ki jo imamo. Seveda pa vsi s svojim zgledom nekajenja prispevamo k temu, da se čim manj kadi. Vse tiste, ki kadijo, pa bi ob tem dnevu pozvala, da premislijo o opustitvi kajenja in da se poslužijo obstoječih vrst pomoči.