Slovenija spada med najbolj ogrožena območja glede okuženosti klopov, zato je potrebna velika pazljivost. Foto: BoBo
Slovenija spada med najbolj ogrožena območja glede okuženosti klopov, zato je potrebna velika pazljivost. Foto: BoBo
Komarji
V predelih Afrike, kjer kosi malaraija, brez mrež proti komarjev ni mogoče bivati. Foto: EPA

V svetovnem merilu so vektorske nalezljive bolezni izjemno pogoste in predstavljajo zelo veliko breme - kar 17 odstotkov nalezljivih bolezni je vektorskih bolezni. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije z vektorskimi boleznimi vsako leto zboli približno milijarda ljudi, več kot milijon pa jih zaradi posledic umre.

Enajst najpomembnejših bolezni je iz te skupine: malarija, denga, čikungunja, rumena mrzlica, japonski encefalitis, limfatična filarijaza, leišmanijaza, krimsko-kongoška hemoragična mrzlica, chagasova bolezen, lymska borelioza in shistozomijaza, pravi vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo Marijan Ivanuša.

Omenjene vektorske bolezni se redko, pa vendarle pojavijo tudi v naši neposredni bližini. Globalizacija, vključno s turističnimi potovanji, urbanizacija in okoljski izzivi, kot so podnebne spremembe, pomembno vplivajo na razširjenost teh bolezni.

V Grčiji znova pojav malarije
Primer je izbruh čikungunje v Italiji leta 2007. Podoben primer je Grčija, ki je bila več kot pol stoletja brez malarije, dokler te bolezni niso zanesli tuji sezonski delavci in jo prenesli na komarje v eni od grških pokrajin.

Slovenija med najbolj ogroženimi območji zaradi okuženosti klopov
V Sloveniji sta najpogostejši vektorski bolezni klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa, a se proti njemu cepi le nekaj več kot 10 odstotkov prebivalcev. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji zaradi lymske borelioze zbolelo 6938 ljudi, zaradi klopnega menigoencefalitisa pa 310 ljudi.

Obvezen pregled, ko se vrnete iz gozda
Nevarnost vboda klopa traja lahko že od februarja pa vse do novembra. Vsak klop sicer ni okužen, vseeno pa se je treba pred njimi zaščititi. Preden se odpravite v naravo, poskrbite za primerno zaščito z dolgimi in svetlimi oblačili in sredstvi proti komarjem. Zelo pomembno je tudi, da se po vrnitvi domov oprhate, umijete glavo in predvsem skrbno pregledate telo.