Tatjana Lejko Zupanc je poudarila, da je stanje v UKC Ljubljana resno že nekaj časa. S premeščanjem kadra so zamašili luknje na navadnih oddelkih, ne pa tudi na intenzivni negi, zato bo dobrodošla pomoč zdravstvenih ekip iz tujine, predvsem strokovnjakov za intenzivno nego.

"V zdravstvu imamo standarde in normative, ki zagotavljajo kvaliteto dela. Ti standardi so zdaj žal pozabljeni. Marsičesa, kar bi bolnikom pripadalo, ne moremo zagotoviti, saj se borimo za njihova življenja. Če bomo želeli širiti kapacitete, bomo potrebovali tujo pomoč. Naši zaposleni, čeprav so pozitivno nastrojeni, enostavno ne morejo več. Ni več prostora za nadure, nočne, saj so vse že zasedene,” je opozorila Tatjana Lejko Zupanc.

Predstojnica infekcijske klinike na UKC Ljubljana je tudi pojasnila, da so hospitalizirani tudi bolniki, ki so prejeli tretji odmerek, vendar so bili še v dobi inkubacije. Veliko z vsemi odmerki cepljenih bolnikov pa je hospitaliziranih tudi zaradi drugih zdravstvenih težav, kot so zlomljeni udi, kapi, infarkti, psihiatrične težave ... Pri njih so bile odkrite okužbe z novim koronavirusom in so bili zato premeščeni na covidne oddelke. Cepljeni s covidno pljučnico imajo po njenih besedah lažji potek bolezni.

Matjaž Jereb: Do konca novembra bo umrlo več kot 400 covidnih bolnikov

Vodja oddelka intenzivne terapije na infekcijski kliniki Matjaž Jereb je še enkrat izpostavil, da so vse slovenske bolnišnice na robu zmogljivosti, saj ni dovolj kadra, še posebej ne intenzivistov in ustreznih medicinskih sester. V Sloveniji je, kot pravi, 87 intenzivistov z licenco za vse bolnišnice, kar ne zadošča, saj je za deset intenzivnih postelj potrebnih od štiri do šest zdravnikov specialistov.

Trenutno je, kot je navedel, na intenzivni negi najvišje število bolnikov od začetka epidemije, 80 ogroženih posameznikov, 65 na mehanskem predihavanju.

Težava je v tem, da bolniki ostajajo v intenzivni negi dlje časa kot na navadnih oddelkih, v povprečju do 20 dni na oddelku. "Prav zaradi prevelike zasedenosti intenzivnih neg pa lahko pade zdravstvo v sleherni državi. Teh resursov ne moremo v nedogled povečevati, edina rešitev je, da obvladamo epidemijo in zmanjšamo število okuženih," je poudaril.

Ob tem je še pojasnil, da imajo sicer na voljo še sedem intenzivnih postelj, vendar je kar nekaj hospitaliziranih bolnikov že "z eno nogo" v intenzivni negi, saj potrebujejo visok odstotek kisika zaradi velike pljučne prizadetosti.

"V tem trenutku nismo še tako daleč, da bi odločali, koga priklopiti na aparat in koga ne. Vsi si želimo, da do tega ne bi prišlo. Če se bomo znašli v razmerah, kakršne so bile v Italiji na začetku epidemije covida-19, ne vem, kako se bomo odločali," je dejal in ocenil, da bo število mrtvih v četrtem valu konec meseca doseglo število 400.

Glede postelj za intenzivno nego so tako na robu zmogljivosti tako v UKC Ljubljana kot v drugih bolnišnicah. Težava je predvsem v kadru, saj kritični bolniki potrebujejo oskrbo vrhunskih intenzivistov, ki jih v Sloveniji že tako ni veliko, ter usposobljene medicinske sestre. "Tu rezerv praktično ni več," je opozoril.

Janez Poklukar: Nadaljevanje obstoječih ukrepov

Kljub kritičnim razmeram v slovenskem zdravstvu naj vlada ne bi sprejela novih ukrepov. Minister za zdravje Janez Poklukar je pred sejo vlade dejal: "Ne bo nobenih dodatnih ukrepov, moramo samo nadaljevati z obstoječimi."

Strokovna skupina za covid je vladi v sredo zaradi slabih zdravstvenih razmer v državi predlagala zaostritev ukrepov, med drugimi študij na daljavo in spodbujanje dela od doma.

Mateja Logar: Največ okužb je v domačem okolju

Vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar je v izjavi za javnost podrobneje pojasnila, kakšno zaostritev ukrepov so predlagali vladi. Tako so med drugim predlagali, da se nadaljujejo PCT-ukrepi s potrebnim nadzorom in promocija cepljenja. Predavanja na fakultetah bi se omejila, če bi se začelo večati število okužb. Predavanja bi tako potekala na daljavo, vaje pa bi ostale pod pogojem PCT na fakultetah.

"Več bi morali delati od doma, kar se je za izrazito uspešno izkazalo na Portugalskem. Veliko je bilo opozoril s terena, da se javni prevoz slabo nadzira," je dejala. Predvsem naj bi bile problematične gneče na javnem prometu in pri tem bi morali po njenih besedah poostriti nadzor ali pa omejiti kapacitete.

Preostali ukrepi naj bi ostali enaki kot v preteklosti, tudi pri storitvenih dejavnostih. "Največ okužb je v domačem okolju, na delovnem mestu in v vzgoji in izobraževanju. V storitvenih dejavnostih ni porasta okužb, zato tega ne omejujemo," je dejala in dodala, da se je uporaba PCT-pogoja izboljšala, zato so lahko odprte številne dejavnosti.

Na drugi strani je glede okužb problematično zasebno druženje, vendar se na to pač ne more vplivati z zakonodajo. Mateja Logar je poudarila, da se uspešnost ukrepov lahko ocenjuje šele po desetih dneh od uvedbe. Po njeni oceni nimamo več porasta okužb oz. je prišlo do stagnacije. Število okužb pa je še vedno veliko. Po projekcijah, kot je še pojasnila, naj bi bil vrh obremenitve bolnišnic v naslednjem tednu, največje število covidnih bolnikov v intenzivnih enotah pa konec novembra. Vendar so to zgolj napovedi, je še poudarila.

Janša napovedal dodatne ukrepe

Premier Janez Janša je napovedal, da bodo dodatni ukrepi zagotovo potrebni. Kako radikalni bodo, pa je odvisno od tega, kako se bodo uveljavljali že sprejeti ukrepi. Sprejeti ukrepi na nekaterih področjih po njegovi oceni že delujejo.

V sredo 3662 okužb

V sredo so v Sloveniji ob 9220 PCR-testih potrdili 3662 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih izvidov znaša 39,7 odstotka. Opravljenih je bilo tudi 70.523 hitrih testov.

Delež pozitivnih testov je bil v sredo za 2,9 odstotne točke nižji od dneva prej.

Pritisk na bolnišnice ne pojenja, v njih zdravijo 1104 covidne bolnike, 253 jih potrebuje intenzivno zdravljenje. Po podatkih vlade je umrlo 24 ljudi s covidom, po podatkih sledilnika covid-19 od začetka epidemije skupno že 5000.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov je 3269, 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev pa 2153. To pomeni, da se je sedemdnevno povprečje okužb v primerjavi z dnevom prej zvišalo za 44, 14-dnevno povprečje na 100.000 prebivalcev pa se je znižalo za 40
primerov.

Po oceni NIJZ-ja je v državi trenutno 45.395 aktivnih okužb.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.215.063 ljudi, z vsemi potrebnimi odmerki pa 1.134.697.

Na pomoč prihajajo italijanski zdravstveni delavci

Kot je poročal Radio Slovenija, se je obrambni minister Matej Tonin z italijanskim kolegom Lorenzom Guerinijem med obiskom v Rimu, kjer je podpisal pogodbo za nakup transportnega vojaškega letala, tudi dogovoril, da bo italijanska vojska v boju proti covidu Sloveniji pomagala s 30 zdravniki in medicinskimi sestrami. V okviru enot slovenske vojske jih bodo napotili v slovenske bolnišnice.

Slovenija se je z Brusljem in nekaterimi evropskimi državami že pred časom začela pogovarjati o pomoči, če naš zdravstveni sistem ne bi več zmogel zdraviti vseh bolnikov s covidom.

Minister Poklukar je o možnosti tuje pomoči za TV Slovenija dodal: "S številnimi, predvsem sosednjimi državami, se pogovarjamo o sodelovanju, a noben dogovor še ni dokončen."