Pred tednom dni sta se zaradi različnih predlogov ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja razšli koalicija in Levica. Po obeh predlogih, koalicije in Levice, bi denar prenesli na javno zdravstveno blagajno, na katero pa letijo številni očitki, da deluje po načelih preživetega družbenega planiranja iz socialističnih časov.
Vsak najmanjši gib in premik, ki ga naredi kdo v zdravstvenem sistemu in je plačan iz obveznega zavarovanja, se načrtuje v splošnem dogovoru, precej zapletenem in več sto strani dolgemu dokumentu.
Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister meni: "To je neki nor, socialistični mastodont, dobesedno. To ni metafora. To je natančen opis sistema, zaradi katerega nastaja ogromno birokracije v zdravstvu. Ta birokracija stane, preprečuje ljudem dostop do storitev. Na drugi strani pa ta sistem, kot vidimo in je postalo v zadnjih letih popolnoma jasno, ni sposoben kontrolirati stroškov, ni sposoben preprečiti korupcije. Oni imajo toliko informacij, da bi morali prvi ugotoviti, da se preplačujejo žilne opornice. Takšnega sistema ne potrebujemo." Dodaja, da sistem temelji na več kot 27 let stari zakonodaji, ki se je sprejemala takoj po osamosvojitvi.
Martin Toth, strokovnjak s področja zdravstvenih sistemov in zdajšnji član skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, se spominja: "Zavedati se moramo, da je bila celotna zakonodaja mišljena kot prehodna. Mi smo se takrat trudili, da vzamemo svojo zakonodajo, da se otresemo jugoslovanske zakonodaje. Potem bomo že popravljali, sčasoma. Ampak to se ni zgodilo. Zakone smo sprejeli, začeli izvajati, potem pa ni bilo ne ministrov ne nikogar, ki bi sistem korenito spremenil."
O stroških bolnišnic ZZZS ne dobi natančnih podatkov, tudi nadzora ni, ker naj bi bilo premalo ljudi. "Na koncu jih ne zanima. Pavšal dajo, da je za letošnje leto problem rešen. Ne dražiti, pa ne preveč zapletati življenja," poudarja Toth.
Kako zmeden je sistem beleženja stroškov, smo se, glede na odgovore bolnišnic, prepričali tudi v uredništvu Tarče. Zavod za zdravstveno zavarovanje izvaja več kot tri milijarde evrov vreden finančni načrt. V 45-članski skupščini zavoda pa so sindikalisti, profesorji družboslovja, upokojenci in celo predstavniki podjetij, ki poslujejo z zavodom. Nekateri člani odkrito priznavajo, da sistema ne razumejo.
Tudi Toth govori o neredu: "Sistem – to sploh ni. To je 'non-sistem'. Nered. Kdor več iztrži, pa malo pri ministrstvu, pa malo pri zavodu."
Kakšen je nadzor storitev, opravljenih v tujini, pa je nazorno pokazal primer Zimmerman. V letu in pol je v Trstu operiral skoraj več kot 400 pacientov in z njimi zaslužil 400.000 evrov. Toliko je operirancem, ne da bi se ji porajal kakršen koli pomislek o več kot očitnem operacijskem tekočem traku, povrnila zdravstvena blagajna.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje