Onkološki inštitut Ljubljana in državni program obvladovanja raka sta prepričana, da je uspešno in dolgoročno obvladovanje bremena raka mogoče le s celovitim in sistemskim pristopom. Tega v Sloveniji že 15 let uresničujejo z državnim programom obvladovanja raka.

Ker bo ljudi z izkušnjo raka po pričakovanjih v prihodnje še več, mora biti obvladovanje raka ena od prednostnih nalog slovenske družbe, menijo v državnem programu. "Če želimo zmanjšati breme te bolezni in s celostno podporo pri okrevanju in ponovni vključitvi v družbo izboljšati kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev, bo treba v prihodnje v obvladovanje raka vložiti še več sredstev, podpore in sistemskih rešitev. Slovenija si ne sme privoščiti, da bi na tem področju zaostala," je prepričana koordinatorica državnega programa Sonja Tomšič.

Kot je na novinarski konferenci pojasnila direktorica onkološkega inštituta Ljubljana Zlata Štiblar Kisić, imajo presejalni programi ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju. "Zdravljenje je tako bistveno manj zahtevno in uspešno." Po njenih besedah prav uspešno izvajanje presejalnih programov Zora, Dora in Svit dokazuje, da populacijski organizirani pristop prinaša izjemne rezultate, prav zato bodo dodali še dva – Luka in Peter. Zadnji bi bil celo prvi v Sloveniji, ki bi bil namenjen samo moški populaciji. "Uvajanje novega organiziranega presejanja pa je kompleksen, strokoven, zahteven in odgovoren proces, ki ga lahko uspešno uvedemo in izpeljemo le s sodelovanjem ključnih deležnikov slovenskih strokovnjakov in ustanov ter tudi priznanih tujih strokovnjakov, ki so pomembno prispevali že pri vzpostavitvi naših obstoječih presejalnih programov," je še opozorila.

Po zaslugi presejalnega programa Svit je rak debelega črevesja in danke po pogostosti padel na 4. mesto

Kot je za Radio Slovenija pojasnila vodja programa Svit, Dominika Novak Mlakar je pred petnajstimi leti najpogostejša na novo odkrita oblika raka – rak debelega črevesja in danke, po zaslugi presejalnega programa Svit po pogostosti padel na četrto mesto. "Zelo pomembna informacija je, da so raki, ki so odkriti v programu Svit, odkriti tako zgodaj, v stadiju ena in dva, da dodatnega onkološkega zdravljenja pacienti ne potrebujejo," je še povedala.

V skladu s posodobljenimi priporočili Sveta EU-ja iz leta 2022 so v naši državi začeli preučevati možnosti za uvajanje presejalnih programov za pljučnega raka in raka prostate. Za obe vrsti raka so v okviru državnega projekta ustanovili strokovni skupini, ministrstvo za zdravje pa je skupaj z javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost financiralo raziskovalne projekte.

Njihov cilj je preučiti predloge za organizirano presejanje. Projekti bodo končani letos, nato pa so načrtovani pilotni projekti. V okviru pilotnih projektov se izvaja tudi presejanje in zdravljenje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki je glavni vzrok raka na želodcu.

Rak ostaja vodilni vzrok smrti v Sloveniji

Onkologinja Janja Ocvirk je povedala, da je rak še vedno vodilni vzrok smrti v Sloveniji. "Pri moških je na prvem mestu, pri ženskah na drugem, vsekakor pa na prvem mestu ostaja rak zaradi prezgodnjih smrti. Naše prebivalstvo se stara. To, da bo raka iz leta v leto čedalje več, je jasno vsem," je poudarila.

Po podatkih registra raka vsako leto za rakom na novo zboli okoli 17.000 ljudi. "Dejansko povprečno 47 dnevno," je ponazorila. Dodala je, da sta rak prostate in rak pljuč med najpogostejšimi raki tako v Evropi kakor v Sloveniji. "Rak prostate je najpogostejši pri moških, rak pljuč pa je na drugem mestu tako pri ženski kot moški populaciji," je dejala in dodala, da danes velja, da rak ni več smrtna bolezen. "Veliko naših bolnikov živi dolgo in polno življenje, vendar pa sta verjetnost ozdravitve in kakovost življenja zelo povezani s tem, kdaj raka odkrijemo in seveda, kako ga potem lahko zdravimo. Če nam uspe raka odkriti v zelo zgodnjem obdobju, ko seveda ni razširjen, ko nimamo napredovale bolezni, je zdravljenje manj intenzivno, krajše, uspehi so boljši, kakovost življenja temu primerno bistveno boljša tudi v podaljšanem življenju."

Tudi ona je poudarila pomembnost presejalnih programov. Povedala je, da si še posebej želijo, da bi zgodaj odkrivali pljučnega raka, to je rak, ki je danes vodilni vzrok smrti zaradi raka tako pri ženskah kot pri moških. "Preživetje bolnikov z rakom pljuč je slabo predvsem zato, ker tega raka na podlagi simptomov običajno odkrijemo prepozno. Če bi ga s presejalnimi programi odkrivali prej, bi seveda lahko preprečili veliko smrti zaradi tega raka," je dejala in dodala, da je pljučni rak v veliki meri povezan s kajenjem. "Ne samo pri kadilcih, ampak tudi pri pasivnih kadilcih, in je seveda zelo pomembno, da snujemo presejalni program in dodatno okrepimo napore za preprečevanje začetka kajenja in opuščanje samega kajenja."

"Pri raku prostate imamo v Sloveniji že vrsto let precej v razmahu tako imenovano priložnostno presejanje, na žalost pa se to ne odraža v zmanjšani umrljivosti zaradi tega raka," je dejala glede raka prostate. "Projekt Peter je zato namenjen snovanju organiziranega populacijskega pristopa k presejanju tega raka po vzoru obstoječih že znanih treh presejalnih programov."