Poročilo Evropske komisije in OECD-ja o stanju neenakosti na področju raka za Slovenijo ugotavlja, da je enakost oskrbe bolnikov z rakom na visoki ravni. Po mnenju strokovnjakov pa je potrebnih več raziskav o raku.

Rak predstavlja velik zdravstveni in družbeni problem po vsem svetu. Za rakom je leta 2018 po svetu obolelo 18 milijonov ljudi, umrlo pa kar 9,6 milijona ljudi. Incidenca raka pa povsod po svetu vztrajno narašča in do leta 2030 naj bi na svetovni ravni za rakom vsako leto na novo zbolelo že več kot 25 milijonov ljudi.

Po podatkih slovenskega registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana v Sloveniji vsako leto za rakom na novo zboli več kot 16.000 ljudi, več kot 6500 pa jih umre. Kot so v skupni izjavi zapisali pri Onkološkem inštitutu Ljubljana, Državnem programu za obvladovanje raka in ministrstvu za zdravje, pa je vpliv socio-ekonomskih neenakosti na pojavljanje in izid rakave bolezni v Sloveniji, kot tudi v celotni Evropi, še vedno velik.

V Sloveniji dostopnost zdravljenja na visoki ravni

Poročilo Evropske komisije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o stanju neenakosti na področju raka v državah članicah je sicer pokazalo, da ima v Sloveniji vsak posameznik dostop do onkološkega zdravstvenega varstva in da je enakost oskrbe bolnikov z rakom na visoki ravni. Podatki poročila kažejo, da so izdatki za onkološko zdravstveno varstvo v državi v celoti kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in so zato dostopni več kot 99 odstotkom prebivalstva.

Po številu novih primerov rakov in umrljivosti je Slovenija v spodnji polovici med državami članicami. Pojavnost in umrljivost sta torej višji kot v povprečju EU-ja. Preživetje bolnikov glede na EU pa se je v zadnjih desetih letih nadpovprečno povišalo, in sicer za več kot 10 odstotkov, kar gre pripisati tudi ciljem in ukrepom državnega programa obvladovanja raka, menijo strokovnjaki.

Poročilo pa tudi ugotavlja, da moramo v Sloveniji več truda namenjati primarni preventivi. Po besedah koordinatorice državnega programa za obvladovanje raka z onkološkega inštituta Sonje Tomšič je predvsem pomembno, da državljani poznamo 12 preventivnih korakov Evropskega kodeksa proti raku in jih po najboljših močeh udejanjamo.

Raziskave šepajo

Tanja Čufer z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani veliko težavo tako v Sloveniji kot v vsej Evropi vidi na področju raziskovanja raka. Kot je poudarila, je treba vlagati tudi v raziskave preventive, raziskave na področju kirurgije, radioterapije, multidisciplinarnega zdravljenja. Prav s temi raziskavami se namreč, kot meni, omogoča dostop do novih oblik zdravljenja, ki lahko vodijo v hitrejšo diagnostiko in boljše zdravljenje.

Tudi predsednica pododbora za spremljanje rakavih obolenj v Sloveniji v DZ-ju Iva Dimic poziva k boljšemu ozaveščanju o pomembnosti preventive. Ob tem poudarja tudi pomen vpetosti politikov v sistem spremljanja raka ter prenos dobrih praks iz tujine in zagotavljanje ustreznih razmer. Ključno je po njenem mnenju tudi sodelovanje držav na znanstvenoraziskovalnem področju, tako v povezavi s preventivo, zgodnjim odkrivanjem, zdravljenjem kot psihosocialno skrbjo.

Rehabilitacija je pomembna

Pomembna pa je tudi rehabilitacija, ki je eden od prvih pomembnih korakov življenja po raku. Ključ je, kolikor je to mogoče, znova vzpostaviti način življenja pred rakom in najti nove poti do zadovoljivega življenja v prihodnosti, poudarjajo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije.

"Vse več ljudi se po prebolelem raku vrača na delo, zato jim je treba zagotoviti podporo. Delodajalci lahko ustvarijo kulturo na delovnem mestu, kjer zaposlene z diagnozo raka spodbujajo in podpirajo pri prilagajanju izzivom, s katerimi se spopadajo," je poudarila predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji Ana Istenič.

Prostovoljke združenja Europa Donna Slovenija bodo še danes na stojnici v Ljubljani s kampanjo Pravočasno odkrijmo raka materničnega vratu opozarjale na pomen rednih pregledov pri ginekologu in redni udeležbi v presejalnem programu Zora.

Pozivi k strožjim ukrepom na področju alkohola

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni ob svetovnem dnevu boja proti raku znova poziva k strožjim ukrepom na področju alkohola in večjemu vlaganju v kakovostno preventivo. Alkohol namreč spada med glavne dejavnike tveganja za nastanek raka, ozaveščenost ljudi in odziv politike pa sta še vedno nezadostna, so opozorili.

Nevladne organizacije s področja javnega zdravja, povezane v združenje, ugotavljajo, da se ozaveščenost o škodljivosti alkohola v zadnjih letih v svetu spreminja na bolje. A raziskave v Evropi še vedno kažejo, da se vsak deseti Evropejec ne zaveda povezave med alkoholom in rakom, vsak peti pa ne verjame, da obstaja povezava med rakom in alkoholom, so v sporočilu za javnost povzeli besede Mateja Koširja z Inštituta za raziskave in razvoj.

Alkoholne pijače neposredno povzročajo vsaj sedem vrst raka, kot so rak debelega črevesa in danke, rak ustne votline in žrela, grla, požiralnika, jeter in dojk, so opozorili. Zaradi raka, ki ga povzroča alkohol, v Evropi vsako leto umre 80.000 ljudi. Na svetu vsako leto za rakom zaradi alkohola zboli 740.000 ljudi.

V združenju ob tem opažajo, da je raba alkohola med mladostniki še vedno nad mednarodnim povprečjem. "Do alkohola prelahko dostopajo. Obstoječe ozaveščanje mladih glede škodljivosti rabe alkohola je pomanjkljivo oziroma nima želenega učinka. Starši lahko pomembno vplivajo na mladostnikov odnos do alkohola. Pri mladih se razvijajo življenjske navade, kot so na primer kajenje, raba alkohola ali konoplje, v obdobju odraslosti pa se težko spremenijo," je poudarila direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Nataša Jan.

Danes začenjajo tudi kampanjo na temo alkohola in raka, za katero so prepričani, da bo pripomogla k zaščiti in izboljšanju zdravja in dobrega počutja ljudi ter širše skupnosti. "Okrepila bo naš zdravstveni sistem in prihranila ogromna finančna sredstva za zdravljenje raka in drugih z alkoholom povezanih bolezni. Zmanjšala bo škodo zaradi alkohola in, upajmo, sprostila dodatna javna sredstva za naložbe v spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni," je še dejal Košir.