Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je poudaril, da tovrstno soglasje ni potrebno, ker delo pri drugem delodajalcu ne predstavlja konkurence za matično ustanovo, v kateri je zaposlen posamezni zdravnik. "To je naše generalno stališče. Če pa direktor neke klinike lahko dokaže, da posamezen zdravnik z delom drugje ogroža poslovanje njihovega zavoda in jim odnaša delo, potem je to druga stvar. A to je treba dokazati," je dodal.

Kuštrin: Zasebne ambulante razbremenjujejo javni zdravstveni sistem
Zdravniki bi lahko tudi sedeli doma in brali časopis, a če želimo, da bo zdravstveni sistem deloval nemoteno, je neobhodno, da nekateri med nami delajo še v drugih ustanovah, meni Kuštrin.

Prepričan je namreč, da zasebne ambulante razbremenjujejo javni zdravstveni sistem, saj krajšajo čakalne dobe v javnih institucijah, poleg tega pa v ambulantah, kjer delajo izključno za trg, razbremenjujejo tudi javno zdravstveno blagajno, saj bolniki, ki jih obiskujejo, storitve plačajo iz svojega žepa. "Ves svet je prišel do tega spoznanja in to spodbuja, le Slovenija pa bo še celo nazadovala na tem področju," je sklenil.

Miklavčič napovedal nadzor nad soglasji
Spomnimo, da je minister za zdravje Borut Miklavčič napovedal, da bodo morali direktorji bolnišnic opraviti nadzor nad tem, kdo med njihovimi zdravniki, ki delajo tudi pri drugih delodajalcih, ima soglasje za to. Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Simon Vrhunec je nato pojasnil, da je letos izdal le eno soglasje za svojega zaposlenega za delo tudi pri drugih delodajalcih - in še to zaposlenemu, ki ni zdravnik.