Z novim letom se je namreč začel uporabljati del zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki je za tobačne izdelke uvedel enotno embalažo. Zavojčki za različne tržne znamke cigaret bodo poenoteni. Vsi bodo v standardiziranih barvah, na njih pa ne bo denimo logotipov, barv, podob in promocijskih sporočil. Embalaže cigaret in tobaka za zvijanje bodo morale biti brez okrasja in sijaja, so opozorili na ministrstvu za zdravje.

Z uvedbo enotne embalaže želijo sporočiti, da izdelki v njej niso nekaj sprejemljivega. Pred zavajajočim vplivom trženja in oglaševanja s pomočjo embalaže pa želijo še posebej zaščititi otroke in mlade.

Spomnili so na izsledke številnih raziskav, po katerih enotna embalaža zmanjša privlačnost tobačnih izdelkov predvsem med otroki in mladostniki, prav tako pa tudi prepreči oglaševanje in promocijo tobačnih izdelkov s pomočjo embalaže. Nadalje se zmanjšajo možnosti za zavajanje potrošnikov z uporabo različnih oznak, barv in materialov na embalaži in s tem za napačno zaznavanje, da so določeni izdelki manj škodljivi. Povečata se vidnost in učinkovitost zdravstvenih opozoril na embalaži, s tem pa začne kaditi manj ljudi in se poveča število tistih, ki kajenje opustijo.

Za posledicami kajenja v Sloveniji letno umre več kot 3.000 prebivalcev

V Sloveniji je kajenje na prvem mestu med dejavniki tveganja za prezgodnjo smrt, ki jih je mogoče preprečiti. Pljučni rak je skoraj v 90 odstotkih posledica kajenja. V državi vsako leto zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, umre več kot 3.000 prebivalcev.

Enotna embalaža je po opozorilu ministrstva učinkovit ukrep za nadzor nad uporabo tobaka, ki prispeva k znižanju deleža kadilcev. Slovenija se tako po njihovih besedah pridružuje najnaprednejšim državam v svetu na tem področju, med katerimi so Avstralija, Francija, Velika Britanija, Irska in Norveška.

Skupina 38 poslancev, med njimi večina koalicijskih, je želela s predlagano spremembo zakona, sprejetega leta 2017, preložiti uvedbo enotne embalaže z leta 2020 na leto 2023, vendar niso uspeli. Pri obravnavi njihovega predloga v DZ-ju sredi julija je bilo slišati predvsem kritike, češ da so sledili interesom tobačne industrije. Ostro so se odzvali tudi v nevladnih in zdravniških organizacijah, Komisija za preprečevanje korupcije pa je uvedla preiskavo suma nezakonitega vplivanja predstavnikov tobačne industrije.