Poročilo NPU-ja temelji tudi na hišnih preiskavah, ki so jih kriminalisti opravljali aprila 2014. Takrat so preiskovali posel med UKC-jem in družbo Medicoengineering za vzdrževanje operacijskih miz Maquet. UKC je leta 2002 od družbe Aico-Med, predhodnika družbe Medicoengineering, brez javnega razpisa za štiri milijone evrov kupil 38 operacijskih miz brez javnega razpisa. Zaradi afere je takrat odstopil direktor UKC-ja Primož Rode.

UKC Ljubljana je nato tožil Medicoengineering, zahtevali so ničnost pogodbe in začasno odredbo o prenehanju odplačevanja dolga. Tožbo je leta 2009 sprožil Vrhunec, ki je bil v času nabave operacijskih miz državni sekretar na ministrstvu za zdravje in član sveta zavoda UKC Ljubljana. Dve leti pozneje sta UKC in Medicoengineering sklenila poravnavo v višini 530 tisoč evrov, kar naj bi Medicoengineering poravnal s servisiranjem opreme.

UKC: Medijsko poročanje povzročilo moralno škodo
S poravnavo naj bi za UKC nastala škoda v višini 1,1 milijona evrov, saj naj bi bil zavod s celotnim poslom oškodovan za 1,6 milijona evrov, so takrat trdili kriminalisti. Kriminalisti so takrat sumili, da je odgovorna oseba UKC Ljubljana leta 2011 zlorabila zaupanje, ko je sklenila sodno poravnavo. "Po nagovarjanju in vplivanju dveh izmed osumljenih oseb je odgovorna oseba tega javnega zavoda privolila v sodno poravnavo v zameno za odstop od kazenske ovadbe, ki je bila vložena v neki drugi zadevi, a je bila prav tako vezana na omenjeni javni zavod in javno naročilo," so takrat sporočili s policijske uprave.

Po navedbah UKC Ljubljana je specializirano državno tožilstvo zavrglo poročili Nacionalnega preiskovalnega urada proti Vrhuncu, Uranu in Tršeličevi. Ob tem v bolnišnici menijo, da je bila z načinom medijskega poročanja Vrhuncu, Uranu in Tršeličevi in tudi samemu UKC-ju povzročena moralna škoda