Gre za napravico, s katero zdravijo napredovalo srčno popuščanje. 59-letni bolnik Franc Petrič pa se po rehabilitaciji počuti dobro, lahko spet hodi in ne potrebuje več rednih hospitalizacij.

Poseg (zdravniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so ga 24. julija lani opravili v sodelovanju s tremi strokovnjaki Texas Heart Institute) je za okoli 70 odstotkov bolnikov s srčnim popuščanjem premostitvena rešitev, da lahko počakajo na ustreznega darovalca srca, je pojasnil vodja programa za napredovalo srčno popuščanje Bojan Vrtovec. Pri 30 odstotkov bolnikov pa je ta poseg trajna rešitev, saj zaradi pridruženih bolezni niso primerni za presaditev srca.

V Evropi do zdaj opravili 1.000 takih posegov
Do zdaj so po svetu vstavili že več kot 3.600, v Evropi pa okoli 1.000 takih naprav. Gre za majhno črpalko, ki tehta okoli 400 gramov, prečrpava kri iz oslabljenega levega prekata in jo pošilja v sistemski krvni obtok. Delovanje naprave uravnava računalnik, ki prilagaja hitrost delovanja naprave in tako prilagodi pretok krvi, da ustreza biološkim potrebam, je pojasnil kardiokirurg Ivan Kneževič, ki je poseg tudi opravil.

Naprava deluje na baterije, ki zdržijo okoli pet ur. Bolnik Franc Petrič, ki ga je leta 1997 prizadel infarkt, sam skrbi za menjavo baterij in njihovo polnjenje. Pred operacijo ni zmogel več hoje po stopnicah ali v hrib, vsaka dva meseca pa je moral po 14 dni odležati v bolnišnici. Po presaditvi in rehabilitaciji pa je spet samostojen.

Srčno popuščanje med pogostejšimi srčnožilnimi boleznimi
Srčno popuščanje je nova epidemija na področju srčnožilnih bolezni, razlog za to pa je vedno boljše zdravljenje bolnikov z miokardnim infarktom. Ker ti preživijo, se pozneje pojavijo druge težave, kot je srčno popuščanje. Teh bolnikov je vedno več in predstavljajo vedno večji pritisk na UKC Ljubljana, pravi Vrtovec.

Predstojnik kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Borut Geršak je ob tem pojasnil, da so ta drag poseg - samo aparatura sama stane več kot 120.000 evrov - financirali iz sredstev, ki so jih pridobili na internem razpisu za razdelitev terciarnih sredstev v UKC Ljubljana. Študija pa je pokazala, da bi bilo treba v slovenskem prostoru opraviti dva taka posega letno.