Ministrstvo za zdravje mora po zakonu do konca avgusta podati usmeritve zdravstvene politike za naslednje leto, so pojasnili na novinarski konferenci.

Prva usmeritev se nanaša na prenovo ambulant družinske medicine, kjer specialistov družinske medicine primanjkuje že dalj časa. "Novih zdravnikov ne moremo dobiti kar na enkrat, rešitve, ki jih vidimo, pa gredo predvsem v krepitev tima družinske medicine, da lahko nekatere kompetence in odgovornosti, ki jih zdaj izvaja zdravnik, prenesemo tudi na diplomirane medicinske sestre," je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

S tem je povezana tudi druga usmeritev – določitev seznama kompetenc diplomirane medicinske sestre. "Zagotovo bo to v neki meri razbremenilo zdravnike družinske medicine, odpadla bodo denimo nekatera administrativna in negovalna dela," je prepričana. Ekipo posamezne ambulante bi po informacijah STA-ja po novem sestavljali specialist družinske medicine, diplomirana medicinska sestra, srednja medicinska sestra, za polovični delovni čas pa tudi administrativno-tehnični delavec. Ob prenovi ekip družinskih ambulant usmeritve predvidevajo tudi novo standardno število glavarinskih količnikov na tim.

Kot tretjo usmeritev je državna sekretarka poudarila prenovitev obračunskih modelov, ki jo bo pripravil ZZZS. Generalna direktorica ZZZS-ja Tatjana Mlakar je pojasnila, da prenova obračunskih modelov na zavodu že poteka. Pozdravila pa je tudi sodelovanje z ministrstvom in z izvajalci zdravstvenih storitev. Predvsem slednji lahko veliko doprinesejo h kvaliteti obračunskih modelov, saj je poročanje o stroških po zdravstvenih storitvah najboljše izhodišče za pripravo realnih cen, je poudarila.

"Zdaj imamo kombinacijo glavarinskih količnikov in plačila po storitvah. Glavarinski količniki ne odražajo zahtevnosti bolnikov za obravnave posameznih pacientov, zato jih je treba pač ustrezno prilagoditi. Glavarinski količniki so v Sloveniji stari 30 let in je jasno, da težavnosti obravnave ne morejo več odražati pravilno. Poleg tega je edini kriterij, ki ga glavarinski količniki zdaj upoštevajo, starost, tako da je treba pač preučiti, ali je mogoče ustrezno vključiti še kak dodaten kriterij in glavarinske količnike postaviti na novo, "je dejala in naštela, da nameravajo dati več pozornosti merjenju kakovosti zdravljenja in registrom".

"Kazalniki morajo biti ustrezno digitalizirani, zajem podatkov mora biti samodejen in tudi analiza mora biti do neke mere avtomatizirana," je dodala.

Tri stopnje napotnic

Na zdravstvenem ministrstvu med drugim predvidevajo tudi ukinitev napotnic stopnje nujnosti zelo hitro. Usmeritve predvidevajo zmanjšanje števila stopenj nujnosti napotnic na tri – nujno, hitro in redno, pri čemer bi morale biti storitve s stopnjo nujnosti hitro po novem izvedene v mesecu dni.

Predvidena je tudi digitalizacija delovnih nalogov in nalogov za fizioterapijo, ki bi bila potrebna le za prvo napotitev, glede vseh nadaljnjih obravnav pa bi nato presojala napotna služba.

Usmeritvam za leto 2024 so na ministrstvu za zdravje dodali še usmeritve za leto 2025, da bi zagotovili stabilnost zdravstvenega sistema in da bi pacienti in izvajalci lažje načrtovali svoje delo. Za pripravo smernic so ustanovili interno delovno skupino, k sodelovanju pa so povabili Združenje socialnih zavodov Slovenije in ZZZS. Več kot polovico usmeritev je podal strateški svet predsednika vlade za zdravstvo. Osredotočili so se predvsem na učinkovitost, kakovost in dostopnost zdravstvenega sistema.

Ena od tem, ki so se ji posvetili, je časovna dostopnost do zdravstvenih storitev, kjer so se osredotočili na zagotavljanje dobre podatkovne osnove, kdo dejansko v sistemu čaka, zakaj čaka in kako dolgo čaka.

"Po analizah, ki smo jih opravili julija in avgusta, smo ugotovili, da ti podatki niso jasni, da velikokrat prihaja do prekrivanja, zato enostavno sprejemanje ukrepov na hitro ne bo delovalo," je pojasnila.

Valentina Prevolnik Rupel je dodatno pojasnila, da ukinitev ene stopnje nujnosti sama po sebi ne bo rešila problema in ne bo zmanjšala števila čakajočih bolnikov. Prispevala bo zgolj k "ureditvi" čakalnih seznamov. Namreč, po obstoječem sistemu prihaja do prelivanja med stopnjami nujnosti, zato, ker zdravniki, zavedajoč se zatečenih čakalnih vrst, in vedoč, da določen pacient ne bo prišel dovolj hitro do storitve pod stopnjo redno, izdajo napotnico pod stopnjo zelo hitro. Posledično se ta pacient zelo hitro pomakne med nedopustno čakajoče, in posledično kategorija nedopustno čakajočih zelo hitro narašča, je povedala predstavnica ministrstva. Tečaji oziroma usposabljanja za zaposlene pa niso čisto nobena nezaupnica stroki, ampak zgolj širitvi znanja med zaposlenimi in seznanjanju s kriteriji, je še dodala. Marušič je na to temo dodatno komentiral, da zdravniki napotnic ne pišejo kar na počez, temveč so napotnice strokovno utemeljene, le včasih je morda prisoten pritisk svojcev in preobremenjenost zdravnika.

Tatjana Mlakar je povedala, da bo nujno treba prenoviti sistem e-naročanja, da bomo sploh imeli verodostojne podatke o številu čakajočih.

Samotriaža pacientov

Sorodna novica Kadrovska krepitev družinskih ambulant dobrodošla, a zdravnikov še primanjkuje

Med usmeritvami je po njenih besedah tudi dvig zdravstvene pismenosti pacientov, in sicer z razvoje nacionalne platforme, namenjene samotriaži pacientov.

Nacionalna platforma bo omogočila, da pacient, preden stopi v stik z zdravstveno službo, preveri, ali simptomi, ki jih ima, zahtevajo pregled pri zdravniku ali pa je mogoče dovolj samozdravljenje.

"Namesto da gremo na Google in iščemo, da imamo vročino in glavobol. Namesto da nam Google izvrže najhujšo možno diagnozo, ki jo lahko pač priskrbi, bo tukaj platforma, ki bo podkrepljena s strokovnimi smernicami, ki bo podprta z medicinskimi dokazi in dobili bomo neko bolj zanesljivo, točno informacijo, kaj naj naredimo," je pojasnila.

Dorijan Marušič, podpredsednik strateškega sveta za zdravstvo, je povedal, da je polovica predstavljanih usmeritev nastala na strateškem svetu, kar po njegovih besedah dokazuje, da niso brezplodno delali.

"Po moji oceni se ukrepi dotikajo najbolj perečih problemov v slovenskem zdravstvenem sistemu, to je, na kakšen način in na kako državljani vstopamo v zdravstveni sistem in na koncu, s kakšno storitvijo izstopamo iz tega sistema," je dejal in napovedal, da naj bi ukrepi veljali konec leta 2025.

Krepitev ambulant in povečanje glavarinskih količnikov

Ministrstvo za zdravje je usmeritve zdravstvene politike za prihodnji dve leti prejšnji teden predstavilo strateškemu svetu, kjer je v vlogi ministra za zdravje v uvodu predstavitvi prisluhnil tudi predsednik vlade Robert Golob in predlagano usmeritev podprl. Razen enega člana je dokument podprl tudi strateški svet za zdravstvo pod vodstvom Erika Breclja.

Iz odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije so sporočili, da pozdravljajo načrtovano krepitev ambulant družinske medicine. Dodaten kader bo po mnenju predsednika odbora Roka Ravnikarja prinesel razbremenitve, zaradi katerih bodo imeli družinski zdravniki nekaj dodatnega časa za bolj strokovno delo. A ob razbremenitvah dokument zdravnikom napoveduje povečanje glavarinskih količnikov, torej še več pacientov. "Rezultat je lahko kvečjemu enak kot zdaj, verjetno pa še slabši," je opozoril Ravnikar.

Krepitev ambulant družinske medicine podpirajo tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. Ob tem predlagajo, da bi v splošnih ambulantah poleg srednje medicinske sestre delovali dve diplomirani medicinski sestri, ne pa ena, kot predvideva ministrstvo.

Do usmeritev ministrstva za zdravje pa so kritični v iniciativi Glas ljudstva. Kot ocenjujejo, dokument namreč ne obravnava ključnih problematik v zdravstvu – pacientov brez izbranega zdravnika, dolgih čakalnih vrst in privatizacije.