Ministrstvo je pred kratkim pripravilo usmeritve oziroma smernice zdravstvene politike za leti 2024 in 2025. Dokument javnosti uradno še ni bil predstavljen, ga je pa STA pridobil neuradno.

Usmeritve do 1. junija prihodnje leto predvidevajo pripravo časovnega načrta prenove ambulant družinske medicine. Ekipo posamezne ambulante bi po novem sestavljali specialist družinske medicine, diplomirana medicinska sestra, srednja medicinska sestra, za polovični delovni čas pa tudi administrativno-tehnični delavec.

Krepitev ambulant družinske medicine družinski zdravnik in tudi predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Rok Ravnikar sicer pozdravlja in jo glede na količino dela v ambulantah označuje za dobrodošlo. "Nevarnost pa je, da si bodo to nekateri razlagali, da potem ne potrebujemo družinskih zdravnikov, ker bodo nekateri drugi opravljali delo družinskega zdravnika, kar pa ne drži," je ob tem opozoril.

Dodaten kader bo po njegovi oceni prinesel razbremenitve, zaradi katerih bodo imeli družinski zdravniki nekaj dodatnega časa za bolj strokovno delo. A ob razbremenitvah dokument zdravnikom napoveduje povečanje glavarinskih količnikov, torej še več pacientov. "Rezultat je lahko kvečjemu enak kot zdaj, verjetno pa še slabši," je opozoril Ravnikar.

Sam je sicer prepričan, da bi bilo treba najprej analizirati, koliko ekipe družinskih ambulant zmorejo, na podlagi tega pa, koliko ekip potrebujemo na primarni ravni. Po trenutni oceni namreč primanjkuje 150 družinskih zdravnikov.

Predlog, da bi v splošnih ambulantah delovali dve diplomirani medicinski sestri

Krepitev ambulant družinske medicine, ki je predvidena v usmeritvah zdravstvene politike, podpirajo tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. Ob tem predlagajo, da bi v splošnih ambulantah poleg srednje medicinske sestre delovali dve diplomirani medicinski sestri, ne pa ena, kot predvideva ministrstvo.

Pobuda zbornice gre tako v smeri dveh diplomiranih medicinskih sester in enega tehnika zdravstvene nege, saj so te ambulante vstopna točka bolnika v zdravstveni sistem in spremljajo ter obravnavajo kronične bolnike, "zato potrebujemo v njih zelo izkušen in strokovno zelo podkovan zdravstveni kader", so poudarili.

Skrajni čas je po njihovem prepričanju tudi za uvedbo kliničnih specializacij za diplomirane medicinske sestre. Medicinske sestre so pripravljene pridobiti napredna in dodatna znanja ter prevzeti dodatna pooblastila, a vse v dogovoru in s sodelovanjem medicinske stroke in stroke zdravstvene nege, so navedli. "Menimo, da je razširitev pristojnosti in pooblastil medicinskih sester mogoča le v kliničnih okoljih, kjer bo izvedena okrepitev obstoječega kadra," so še sporočili z zbornice.

Premajhna fleksibilnost dela v družinskih ambulantah

Ob pomanjkanju medicinskih sester, kar bi lahko oviralo predvideno krepitev družinskih ambulant, Ravnikar sicer omenja tudi premajhno fleksibilnost dela v družinskih ambulantah in vprašanje kompetenc različnih delavcev v zdravstvu. "V praksi se dogaja, da imamo ogromno sodelavcev, ki zdaj učinkoviteje nosijo delo zdravniku na mizo, nimamo pa takih sodelavcev, da bi neko delo samostojno opravili in s tem zmanjšali kupe na zdravnikovi mizi," je ponazoril.

Iz usmeritev ministrstva po Ravnikarjevih besedah izhaja tudi, da družinski zdravniki ne znajo napotiti bolnikov na druge ravni zdravstva. "Nihče ne sprejme, da so potrebe tako narasle in da je ozko grlo premajhno število ambulant in obravnav, ampak se rešitev išče v manjšem napotovanju," je poudaril.

Tudi v predvideni ukinitvi napotnic stopnje zelo hitro ne vidi razlike za bolnike in zdravnike. Še vedno bo v sistemu enako število zdravnikov in bolnikov, le statistično se bodo številke popravile tako, da bo manj ljudi čakalo nedopustno dolgo, je ocenil. Smisel vidi v ločevanju napotnic na nujne, vse druge pa da bi nato zdravniki specialisti triažirali.

Strateški svet sprejel predlog o vključitvi vseh zdravnikov z licenco

Dokument ministrstva so prejšnji teden potrdili tudi člani strateškega sveta za zdravstvo, ki deluje pri premierju in začasnem ministru za zdravje Robertu Golobu. Ob tem so člani sprejeli predlog, naj se v delovanje urgentnih centrov vključijo vsi zdravniki z licenco, ki delujejo v posamezni regiji, je poročal Radio Slovenija. Spremembe bodo pilotno skušali vpeljati v severnoprimorski regiji. Predsednik strateškega sveta Erik Brecelj računa na sodelovanje županov.

Ljubljanski župan Zoran Janković je na novinarski konferenci na vprašanje glede predvidenega vključevanja vseh zdravnikov z licenco v urgentne službe pojasnil, da so v Ljubljani vse koncesionarje pred enim letom pozvali k obveznemu dežuranju, razen z zakonom predvidenih izjem. V tistem času nista dežurala dva koncesionarja, a sta pozneje začela sodelovati v urgentni službi Zdravstvenega doma Ljubljana. Na tako imenovane čiste zasebnike, ki delujejo v Mestni občini Ljubljana, pa občina po županovih besedah ne more vplivati.