Predsednik odbora za zasebno dejavnost Zdravniške zbornice Slovenije oftalmolog Matej Beltram je pred konferenco Javno zdravstvo v EU-ju in Sloveniji dejal, da sodelujoči prihajajo iz držav, kjer zdravstvo izstopa po dostopnosti, kakovosti in cenovni učinkovitosti. Vsem sistemom je po njegovih besedah skupno, da lahko bolniki prosto izbirajo zdravnike in da zdravniki lahko izbirajo, na kakšen način bodo opravljali svoj poklic, ali bo to v javnem sistemu ali samostojno. V Franciji, Švici in na Nizozemskem je javno zdravstvo opredeljeno kot servis državljanov, ki je financiran iz solidarnega zavarovanja in vključuje tako javne kot zasebne izvajalce.

Beltram, ki je deloma zaposlen v Švici, deloma pa v zasebni ambulanti v Sloveniji, je dejal, da so spremembe slovenskega zdravstvenega sistema nujne. Rešiti je treba več težav, ki se vlečejo že desetletja, kot so čakalne dobe, koruptivna tveganja pri dobavah in investicijah ter pomanjkanje zdravstvenega profesionalnega kadra. Izziv pa bo tudi odpraviti posledice epidemije in dolgoročno oskrbeti starajoče prebivalstvo.

Hematolog Zoran Erjavec je opisal stanje na Nizozemskem, kjer deluje. Tam bolnik ne more ostati brez osebnega oz. hišnega zdravnika, ob njegovi izgubi za novega poskrbi zavarovalnica oz. sam sistem hišnega zdravstva. Poskrbeli so, da je specializacija družinske medicine zelo zaželena, saj je hišni zdravnik pomembna figura ne le v zdravstvu, ampak tudi v družbi sami. Njihova vloga je umeščena v celotno družbeno ureditev, vključeni so namreč tudi v veliko odločitev glede socialnih, ekonomskih in psiholoških tem.

Poleg tega na Nizozemskem ne obstajata pojem in beseda javno zdravstvo, zdravstvo je eno. Ni pomembno, kje si zaposlen, pomembno je, da si zdravnik, je poudaril Erjavec.

Svobodni zdravniki v Franciji

Svobodni nevrokirurg Andrej Vranič deluje v Parizu. Po njegovih besedah v Franciji čakalnih dob skoraj ni, saj obstaja dovolj velika ponudba zdravstvenih storitev. Poleg tega večina ljudi zaupa osebnemu zdravniku, za pregled pri specialistu pa bolniki ne potrebujejo napotnice.

Osebni zdravniki imajo pomembno vlogo v družbi, ti niso preobremenjeni in imajo do tisoč registriranih pacientov. V Franciji večina zdravnikov delo opravlja kot svobodni zdravniki, to pomeni, da so plačani po številu pregledov, ki jih opravijo. Zato je v njihovem interesu, da se bolniki k njim vračajo. Drugi pa so zaposleni v bolnišnicah in delujejo podobno kot zdravniki v Sloveniji.

Bolniki lahko do specialistov v Franciji dostopajo neposredno. Prijavijo se na spletni platformi, kjer vpišejo zdravstveno storitev, ki jo potrebujejo, in kraj, kjer jo potrebujejo, iskalnik pa nato ponudi proste termine v prihodnjih dneh. Storitev je za bolnike brezplačna, ponudniki storitev pa plačujejo, da so vključeni vanjo. Vranič je dejal, da je to ena izmed najbolj obiskanih spletnih strani v Franciji.

Poudaril je, da je v Franciji bolnik v središču zdravstvenega sistema, ki je prilagojen bolniku. Za bolnike tekmujejo specialisti med seboj, javne bolnišnice z zasebnimi, vse pa prispeva k boljšim storitvam. "Tam ni bolnik vesel, da pride do zdravnika, ampak je zdravnik vesel vsakega bolnika," je dejal Vranič.