V ljubljanski ambulanti s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja so lani obravnavali okoli 670 bolnikov, opravili so več kot 5.000 zdravstvenih storitev in skoraj 2.500 prostovoljskih ur. Med uporabniki ambulante so številčno najbolj izstopali tujci z dovoljenjem za začasno prebivanje v Sloveniji in samoplačniki osnovnega zdravstvenega zavarovanja pri ZZZS-ju, ki imajo zaradi nerednega plačevanja prispevka zadržane pravice do zdravstvenih storitev razen nujnega zdravljenja. Ambulanto je lani prvič obiskalo okoli 100 pacientov, kar je skladno s trendom zadnjih nekaj let, ko imajo od 100 do 130 novih uporabnikov letno.

Med novimi uporabniki je bilo lani več tujcev kot slovenskih državljanov. Med prvimi so prevladovali tisti z dovoljenjem za začasno prebivanje, obravnavali so tudi šest prosilcev za mednarodno zaščito. Pri slovenskih državljanih pa je bilo največ novih bolnikov samoplačnikov zdravstvenega zavarovanja z dolgovi pri ZZZS-ju in podjetnikov z neplačanimi prispevki. Oseb brez stalnega prebivališča je bilo med novimi uporabniki pet. Trenutno je v ambulanti registriranih tudi pet otrok. Vsi so tujci, ki v Sloveniji nimajo urejenega ustreznega dovoljenja za prebivanje.

V ambulanti so zaposlene medicinska sestra, socialna delavka in čistilka, za paciente pa skrbi še okoli 50 prostovoljcev, med njimi okoli 30 zdravnikov, farmacevti, zobozdravniki, psihoterapevtka, pravnici in drugi. Najpogostejše bolezni, ki jih obravnavajo, so akutne in kronične bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, kronične okvare prebavnega trakta, sladkorna bolezen, duševne bolezni, onkološka obolenja …

Občutno povečanje števila bolnikov v Mariboru
V ambulanti za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico Nadškofijske karitas Maribor letno pomagajo od 450 do 500 ljudem. V zadnjem letu se je število bolnikov, ki so jih pregledali, občutno povečalo, saj so zaznali kar 26,6-odstotno rast.

Tedensko povprečno obravnavajo do 30 bolnikov. Najstarejši ima 83 let, najmlajši dva meseca, povprečna starost bolnikov pa je 49,7 leta. Otrok je tudi v mariborski ambulanti le za vzorec. V zadnjem času v Mariboru opažajo trend rasti števila uporabnikov ambulante med propadlimi podjetniki. Veliko uporabnikov ambulante je tudi brezdomcev, Romov in izbrisanih, obiščejo pa jih tudi tuji študentje brez urejenega zdravstvenega zavarovanja ...

Skupno dela v ambulanti 42 zdravnikov prostovoljcev, šest zobozdravnikov, okulistka, diplomirana medicinska sestra in bolničarka. Najpogostejša kronična diagnoza je arterijska hipertenzija, sledijo ji sladkorna bolezen, kronična obstruktivna pljučna bolezen, glavoboli …

V Kopru med bolniki prevladujejo lastniki propadlih podjetij
V koprski ambulanti pro bono so imeli lani skupno 43 pacientov in 169 obravnav, kar pomeni približno od tri do štiri obravnave tedensko. V primerjavi z letom 2014 zaznavajo nekoliko večji obisk ambulante, med tistimi, ki koristijo njihove storitve, pa prevladujejo obrtniki in mali podjetniki, ki jim je propadla obrt oz. so bankrotirali, posledično pa so ostali brez službe in ne morejo več plačevati prispevkov. Tej skupini med uporabniki sledijo brezdomci.

V Murski Soboti se je število pacientov zmanjšalo
V Murski Soboti deluje brezplačna ambulanta v Lazarjevem domu, socialnovarstveni ustanovi, ki jo je odprla škofijska Karitas. Namenjena je predvsem razdeljevanju hrane, enkrat tedensko pa za brezplačno zdravstveno oskrbo poskrbi zdravnik Dean Köveš, ki ima sicer ordinacijo na Tišini.

V Celju o ambulanti pro bono šele razmišljajo
V Zdravstvenem domu Celje razmišljajo, da bi letos odprli ambulanto pro bono, ker je povpraševanje zelo veliko. Za sodelovanje pa se dogovarjajo z upokojenim zdravnikom.
V Velenju so pro bono ambulanto odprli spomladi 2014. Delovala je v Zdravstvenem domu Velenje, od odprtja pa jo je obiskalo osem bolnikov. Pro bono ambulanta sicer še obstaja, a ne deluje, saj ta čas za njene storitve ni povpraševanja. Konec leta 2015 je bilo sicer v Šaleški dolini 264 ljudi brez urejenega zdravstvenega zavarovanja.