Najprej je na daljši bolniški dopust odšla edina zaposlena specialistka radiologije, ki je bila usposobljena za obsevanje, nato pa so sodelovanje odpovedali še ljubljanski kolegi, ki so dvakrat na teden prihajali pomagat v Maribor. Tako bodo zgolj končali že začete postopke zdravljenja, novih bolnikov pa ne bodo več naročali.

V Mariboru stojita dva obsevalinika. Ob nakupu sta bila vredna pet milijonov evrov. V dveh letih so obsevali samo 27 bolnikov, če pa bi delovala z vso zmogljivostjo, bi lahko vsaj 2.000 bolnikom prihranili naporno vožnjo v Ljubljano.

Še huje, njuno nedelovanje oziroma vzdrževanje je bolnišnico stalo milijon evrov in pol. Ob gradnji 35 milijonov evrov vredne onkologije so namreč zanemarili dejstvo, da stavba z drago opremo brez zdravnikov pač ne bo služila bolnikom. Nekdanji direktor pa je ves čas vztrajal, da obsevanje v Mariboru bo.
"Mi smo rekli, da bomo aprila začeli obsevati. To za zdaj drži. Pri teh rokih kot direktor vztrajam, drugo je pa stvar stroke," je pred časom dejal takratni direktor Gregor Pivec.

A ni se zgodilo niti aprila niti poleti, šele novembra letos so delno začeli obsevati s pomočjo ljubljanskih kolegov.

"Torej, tedenski načrt je: dvakrat na teden prihaja ekipa po en zdravnik, torej onkolog radioterapevt, in en izvedenec medicinske fizike," je prejšnji mesec dejala onkologinja radioterapevtka Nataša Hrovatič.

A je načrt kmalu propadel, še preden je dodobra zaživel. Vse delo je namreč slonelo zgolj na eni radiologinji, ki pa je zdaj odšla na daljši bolniški dopust. "To se je zgodilo prejšnji teden in zaradi tega bomo postopoma, če se ne bo našlo nadomestilo, morali prenehati," je povedal Janez Lencl, vodja Centra za odnose z javnostmi in trženje.

Tako bodo bolniki spet obsojeni na 270-kilometrsko vožnjo v Ljubljano in nazaj. Takšno stanje obsoja tudi zastopnica pacientovih pravic. "Prej bi morali razmišljati, kateri kader bo delal na tem področju. Škoda je, da je bila tako draga investicija sprovedena in da ne bo služila pacientom," je povedala Vlasta Cafnik, zastopnice pacientovih pravic.

Dejstvo ostaja, da se na razpise - tudi mednarodne ne - ne prijavlja nihče. Pet specializantov pa bo izobraževanje končalo šele leta 2019. Rešitev vidijo v hrvaških zdravnikih ali upokojenih specialistih iz Ljubljane.