Spremembe pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev določajo, da se bo število zaposlenih v obstoječi mreži izvajalcev do leta 2030 povečalo za več kot 2200, so zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pravilnik se je v delu, povezanem s standardi in normativi, nazadnje spreminjal pred 11 leti. Spremembe bodo v uradnem listu predvidoma objavljene v petek.

Pri oblikovanju standardov in normativov so članice in člani delovne skupine za kadrovske standarde in normative v sklopu domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov izhajali iz dogovora, da se standardi in normativi določijo glede na dejanske potrebe in da se opredeli časovnica za postopno uveljavitev polnega normativa. Normativi za zdravstveni kader v socialnovarstvenih zavodih pa se bodo uveljavili do leta 2030.

V DSO-ju s 150 mesti se bo do leta 2030 število zaposlenih povečalo za 15

Na podlagi sprememb se bo kadrovski normativ v domovih in posebnih socialnovarstvenih zavodih postopno povečeval do leta 2030. Petina predpisanega dodatnega kadra se bo uveljavila na vsaki dve leti. Prva petina se bo uveljavila septembra, naslednje povečanje bo sledilo marca 2024 in nato na vsaki dve leti do marca 2030.

V institucionalnem varstvu starejših se bo do leta 2030 število zaposlenih povečalo za 46 odstotkov glede na kadrovski normativ pred spremembo, v posebnih socialnovarstvenih zavodih pa za 30 odstotkov glede na trenutni obseg zaposlitev. V povprečnem domu za starejše s 150 mesti se bo tako do leta 2030 število zaposlenih povečalo za 15 zaposlitev, in sicer za štiri dodatne zaposlitve pri osnovni oskrbi, za devet zaposlitev pri socialni oskrbi in 1,5 zaposlitve za administrativne in finančno računovodske naloge.

Druge spremembe pravilnika zajemajo opredelitev možnosti za nadomeščanje delovnih mest med posameznimi tarifnimi razredi delovnih mest in možnosti za kombiniranje strukture zaposlenih pri socialni oskrbi znotraj profilov, posodobljena pa sta tudi terminologija in opis storitev. Med upravičence so vključili tudi osebe s težavami v duševnem zdravju, osebe z več motnjami, tako s težavami v duševnem razvoju kot dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki so s sklepom sodišča nastanjene v varovane oddelke, in osebe, ki zaradi posledic pri upadu kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor.