Infektologinja Mateja Logar je tudi pojasnila, da epidemiološka situacija sicer kaže izboljšanje v splošni populaciji, vendar je situacija v bolnišnicah še vedno takšna, da so potrebne dnevne koordinacije, predvsem kar zadeva iskanje zadostnega števila postelj v intenzivnih enotah.
"Že poleti smo spremenili to strategijo, da ne gledamo več absolutnega števila, ampak zasedenost postelj v intenzivnih enotah. Tako se bomo tudi pri sproščanju ukrepov držali tega načela in tukaj je stanje še vedno kritično," je dejala in opozorila na pojav nove različice koronavirusa, ki je po trenutnih podatkih bolj kužna in ima potencial hitrejšega širjenja ter "zahteva res vse ukrepe, da se nam epidemiološka situacija še dodatno ne poslabša."
"Svetovalna skupina trenutno ne predvideva nobenega dodatnega zaostrovanja oziroma dodatnih ukrepov. Predlagamo in vztrajamo pa pri ukrepih, ki so v veljavi, se pravi striktno upoštevanje in izvajanje PCT-pogoja, redno testiranje tako za zaposlene kot uporabnike. Enako tudi ostaja testiranje za vse, ki so v izobraževalnih programih, in seveda upoštevanje tudi drugih ukrepov," je še pojasnila.
Cepiva naj bi ostala učinkovita tudi proti omikronu
Vse nove različice virusa so nekoliko slabše občutljive za cepiva, je pojasnil Janez Tomažič, infektolog z ljubljanske infekcijske klinike. Ob tem je tiste, ki se z virusom še niso srečali in so t. i. imunsko naivni, pozval k cepljenju. Tiste, ki so polno cepljeni, pa k cepljenju s poživitvenim odmerkom cepiva. "Zanesljivo je, da si bolj zaščiten, če imaš več protiteles, in to je v tem trenutku vse, kar lahko naredimo," je poudaril.
Možnost, da bi bila zdajšnja cepiva proti omikronu neučinkovita, je po njegovih besedah majhna.
Tomažič je izrazil svojo zaskrbljenost glede različice omikron. "Zakaj nas skrbi? Predvsem zato, ker je zaskrbljenost nad različico izrazila Svetovna zdravstvena organizacija," je dejal. Ob tem je izpostavil, da je pri novi različici omikron že znano število mutacij, ni pa še jasno, kakšne so posledice teh mutacij.
Prvi odgovori glede različice omikron bodo po njegovi oceni na voljo v 14 dneh. Vsi vodilni laboratoriji že analizirajo virus na celični kulturi, ki ji bodo po besedah Tomažiča dodajali "serum cepljenih in serum prebolevnikov". Na ta način bodo ugotovili, kako se virus vede v obeh okoliščinah.
Tomažič pojasnjuje, da za zdaj ostaja več neznank. Med njimi tudi, ali je različica omikron bolj nalezljiva od različice delta. Prav tako ni jasno, ali se nova različica že širi po populacijah držav, saj doslej potrjene primere okužb povezujejo z vnosi iz Južne Afrike.
Po prvih znanih podatkih okuženi z različico omikron sicer ne zbolijo kritično, temveč bolj zmerno, je pojasnil.
Opomnil je, da je različica alfa "svet kolonizirala" v 10 tednih, različica delta pa v petih tednih. "Upam, da omikron tega ne bo naredil še hitreje," je dejal Tomažič. Na vprašanje, kakšen vpliv bo nova različica imela na prihajajoče praznike, je odgovoril, da bomo za božično-novoletne praznike "morali ostati ob jelkah ob domačem ognjišču".
Populacijsko imunost predstavlja seštevek cepljenih in prebolelih, je izpostavil Tomažič. "Ta populacijska imunost se je zdaj v veliki meri povečala, lahko pa bi bila še bistveno boljša, če bi se cepilo še več ljudi," je pojasnil in dodal, da cepljenje predstavlja neprimerno varnejši način pridobivanja imunosti kot okužba.
Kot je Tomažič pojasnil v Odmevih, so "prebolevniki bolj zaščiteni, ker so se srečali s celim virusom in imajo boljšo celično imunost. Seveda pa je cena tega višja, če ilustrativno rečem, če bi pogledali tisoč oseb, ki so se cepile, in tisoč oseb, ki so prebolele, potem pri cepljenih nekih hudih neželenih učinkov ne pričakujemo. Pri prebolevnikih pa bi jih osem umrlo in blizu dvesto bi imelo hud potek bolezni. Cena je previsoka."
Potrjenih 1034 okužb
V nedeljo so z 2226 PCR-testi potrdili 1034 primerov okužbe s koronavirusom, kar je 46,5 odstotka testov. Število primerov počasi pada, a skrbi pojav nove različice virusa omikron.
V nedeljo so opravili tudi 21.320 hitrih antigenskih testov. Trenutno je v državi aktivnih 38.378 okužb, 14-dnevno povprečje okužb na 100.000 prebivalcev pa je 1821.
V bolnišnicah zdravijo 1156 covidnih bolnikov, 281 jih potrebuje intenzivno nego. V nedeljo je umrlo 19 bolnikov s covidom-19.
V bolnišnici je torej 16 bolnikov več kot dan prej, na intenzivni terapiji pa štirje manj. Najmlajši covidni bolnik v bolnišnici je star 26 let, najmlajši bolnik, ki potrebuje intenzivno nego, pa 27 let.
Število aktivnih okužb je bilo v nedeljo za 787 manjše kot dan prej, sedemdnevno povprečje pa znaša 51 primerov manj. Prav tako je bilo to nedeljo manj okužb kot pred tednom dni, ko so potrdili 1389 okužb, delež pozitivnih testov pa je znašal 50,9 odstotka.
V Sloveniji za zdaj še niso potrdili različice omikron
Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.229.226 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.146.504. Kako učinkovita bodo cepiva, bo vplivalo tudi na širjenje nove različice tega virusa.
Različico omikron so do zdaj potrdili v sedmih evropskih državah. O sumu na prvi primer poročajo tudi iz Avstrije. V Sloveniji za zdaj še niso odkrili nove različice virusa, čeprav po besedah Tjaše Žohar Čretnik, direktorice Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), pri tistih, ki so se vrnili iz tveganih držav, novo različico iščejo na več načinov.
Različica omikron se je verjetno razvijala v imunsko kompromitiranem človeku
"Ta različica je nenavadna kombinacija mutacij, zato se meni, da se je dolgo razvijala v imunsko kompromitiranem človeku," je za TV Slovenija povedal imunolog Alojz Ihan. Pravi, da strokovnjake zdaj najbolj zanima, kako bo ta različica reagirala pri cepljenih, saj če se "vsa protitelesa ne vežejo, lahko sledi manjša odpornost." Manj skrb vzbujajoče pa je po njegovih besedah stanje za prebolevnike, saj ti navadno razvijejo protitelesno in celično imunost na veliko virusnih komponent in "tukaj ni verjetno, da bi se drugače obnašali do nove različice, kot se na primer do delte."
Da se države po svetu hitro z zaostrovanjem ukrepov odzovejo na nove različice virusa, je po njegovem mnenju epidemiološki refleks. "Vsaka nova različica je pokazala, kako se najbolj racionalno odzvati , kako hitro je treba reagirati. To, kar spremljamo po svetu – zapiranje mej – so refleksi, ko se nekaj naredi vnaprej, šele pozneje pa se izkaže, ali je bilo to ravnanje v resnici potrebno ali ne. Vsekakor smo se odločili, da je med epidemijo hitrost pomembna, bolje je prehiteti kakšne ukrepe kot biti prepozen," je dodal.
Okuženi z omikronom z blažjim potekom bolezni
Različica omikron je po prvih podatkih bolj nalezljiva kot doslej odkrite različice koronavirusa, je povedala infektologinja Bojana Beović.
Okuženi s to različico pa so doslej zbolevali za blažjim potekom bolezni. Ni pa še jasno, ali je za blažji potek odločilna starost in ali je k blažjemu poteku prispevalo cepljenje oziroma prebolela okužba.
Beović je dejala, da je omejitev potovanj z območij, kjer so odkrili novo različico virusa, smiseln ukrep, vsaj dokler ni znanih več informacij o značilnostih omikrona. "Izkušnje kažejo, da je na ta način nemogoče preprečiti vnose novih različic, lahko pa jih nekoliko upočasnimo," je dejala. V vmesnem času pa se lahko, kot je dodala, primerno organiziramo in po potrebni sprejmemo dodatne ukrepe, če se bo izkazalo, da so ti potrebni.
Po nekaterih namigih virologov bi moralo cepljenje proti različici zaščititi vsaj delno, a je na analize treba še počakati, je pojasnila Beović. Po njenih besedah so si strokovnjaki po svetu v večini enotni, da je ob pojavu nove različice pomembno tako osnovno cepljenje kot cepljenje s poživitvenimi odmerki cepiva proti covidu-19. "Ne samo pri tistih, pri katerih pričakujemo težji potek bolezni, ampak pri vsej populaciji, ker bomo na ta način zmanjšali število obolelih in vsaj delno zamejili širjenje nove različice," je poudarila.
Opomnila je, da metode, s katero bi povsem ustavili epidemijo, ni, da pa lahko s cepljenjem bistveno zmanjšamo pritisk na bolnišnice, omogočimo ustrezno zdravljenje vseh bolnikov in živimo "kolikor toliko normalno".
PCT zaslužen za upad epidemije
V Sloveniji po zadnji napovedi Matjaža Leskovarja z Instituta Jožef Stefan epidemija covida-19 še naprej upada, kar se kaže tudi v dnevno potrjenih okužbah.
Po mnenju Beović je za to zaslužno spoštovanje epidemioloških ukrepov, predvsem PCT-pogoja, prav tako so prepovedana večja zbiranja. "Težko bi rekla, da je prekuževanje že doseglo stopnjo, da bi samo od sebe ustavljalo epidemični val," je dodala. Po njenih besedah to pomeni, da je treba vztrajati z obstoječimi ukrepi. Ti so razmeroma blagi v primerjavi z ukrepi lani, je še izpostavila.
Karantena za vse, ki prihajajo iz držav s potrjeno novo različico
Medtem pa v Sloveniji velja obvezna karantena za vse, ki imajo prebivališče na območjih, kjer je bila ugotovljena prisotnost tega virusa, ali so se zadnjih 14 dni pred vstopom v Slovenijo zadrževali na teh območjih. O tem morajo obvestiti policijo, nato gredo v karanteno na domu za 10 dni. Obvezna karantena se ne more predčasno prekiniti, dan po njenem izteku pa je treba opraviti še PCR-test. Tujcem brez prebivališča v Sloveniji, ki prihajajo s tveganih območij, pa se vstopa v državo sploh ne dovoli.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje