Vsako leto po svetu za rakom na novo zboli 17 milijonov ljudi, 10 milijonov jih umre. V prihodnje je predvsem zaradi starajoče se populacije pričakovati, da bo število na novo obolelih le še naraščalo. V Sloveniji za rakom letno zboli približno 15 tisoč ljudi, rak je vodilni vzrok smrti pri moških, pri ženskah je na drugem mestu. Minister za zdravje Janez Poklukar ob tem priznava, da je epidemija covida-19 pustila posledice. "Podatki registra raka kažejo, da smo med epidemijo odkrivali manj novih primerov raka kot pred epidemijo, celoten vpliv pa bomo realno lahko ocenili šele v prihodnjih letih," je poudaril v izjavi ob svetovnem dnevu boja proti raku.

V zadnjem letu sicer predvsem pri mlajših ženskah do 39. leta starosti odkrijejo premalo predrakavih sprememb na materničnem vratu, ugotavlja docentka doktorica Urška Ivanuš, vodja državnega programa Zora in predsednica zveze društev za boj proti raku. "Nekako dojemajo, da ni take nevarnosti, če pregled odložiš. Seveda je treba poklicati in se naročiti, tako kot se je bilo prej potruditi, se je treba tudi zdaj. Ampak ni pa razloga, da tega ne bi naredili zaradi pandemije," je vodja preventivnega programa Zora povedala za Radio Slovenija.

Najpogostejši raki pri nas – kože, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke in prostate – so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač, opozarjajo na spletni strani slovenskega registra raka. Več kot tretjino primerov raka je mogoče preprečiti. Drugo tretjino je ob zgodnjem odkritju mogoče pozdraviti.

Pandemija poglablja tudi čustvene stiske bolnikov

Da je pandemija covida-19 močno omajala zdravstvene sisteme tako po svetu kot v Sloveniji, opozarja tudi Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. "Posebej so izpostavljene najbolj ranljive skupine naše družbe, med katerimi so tudi bolniki z rakom. Strogi zaščitni ukrepi, povezani z omejevanjem gibanja in s tem zmanjševanjem družbenih stikov, nujne reorganizacije zdravstva ter strah ljudi pred okužbo, zaradi česar so mnogokrat odlagali obiske zdravstvenih ustanov, so privedli do zmanjšanja zgodnjega odkrivanja in zapoznelega zdravljenja številnih bolezni, tudi raka," opozarja Zbornica – Zveza.

Ob tem poudarjajo na vlogo, ki jo imajo pri oskrbi rakavih bolnikov medicinske sestre. "Veliko časa preživimo z bolniki, tudi med pandemijo jim nudimo izobraževanje, komunikacijo, orodja in sočutno oskrbo za uspešno krmarjenje med diagnozo, zdravljenjem raka in obdobjem po raku. Bolniki z rakom med zdravljenjem in po njem pogosto doživljajo čustvene stiske, ki lahko vodijo v depresivna stanja. Zaradi pandemije se te stiske še poglabljajo," je ob svetovnem dnevu boja proti raku izpostavila Ana Istenič, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji.

Pomen celovitega pristopa za izboljšanje kakovosti obravnave

Letos se z namenom povečanja dostopnosti zdravstvenih storitev na vseh ravneh začenja 3-letna kampanja pod geslom "Zmanjšajmo neenakosti pri obravnavi bolnikov z rakom". Ministrstvo za zdravje in Onkološki inštitut Ljubljana ob tej priložnosti poudarjata, da je sistematično in dolgoročno zmanjševanje bremena raka mogoče le s celovitim obvladovanjem, ki ga v Sloveniji uresničujemo z državnim programom obvladovanja raka (DPOR) za obdobje 2022–2026,

"Državni program za obvladovanje raka nas zavezuje k nadaljnji krepitvi primarne preventive. Tudi v prihodnje bomo nadaljevali izvajanje presejalnih programov, ki so tudi med pandemijo delovali varno in uspešno. Cilj, ki smo si ga v prihodnjem obdobju zastavili skupaj z Onkološkim inštitutom, pa je predvsem izboljšanje kakovosti obravnave bolnikov z rakom," je ob tem povedal zdravstveni minister.

Uspehi odvisni od usklajene izvedbe dejavnosti

Dokument, ki ga je vlada sprejela decembra, zavezuje k okrepljeni primarni preventivi, k čim bolj enakim možnostim za zdrave izbire posameznika, s katerimi preprečujemo nastanek raka, k izvajanju dokazano učinkovitih presejalnih programov za raka, k čim zgodnejši diagnostiki raka ter dolgoročno čim boljšim izidom pri celoviti obravnavi raka, vključno s celostno rehabilitacijo in paliativno oskrbo, so v skupni izjavi navedli na Onkološkem inštitutu Ljubljana in ministrstvu za zdravje.

Generalna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Andreja Uštar je povedala, da je nov DPOR dodatno opredeljuje prenovljen in bolj operativen način vodenja programa. "Uspehe lahko pričakujemo le, če bomo vsi akterji hodili v isto smer, in ravno zato je pomembno, da imamo tak strateški dokument, ki preko upravljavskih struktur in delovnih skupin povezuje različne deležnike v državi, tako iz zdravstvenega in drugih delov javnega sektorja kot tudi nevladne organizacije. Obstoj strateškega dokumenta sam po sebi ne prinaša rezultatov, ti so odvisni od usklajene izvedbe dejavnosti," je poudarila.

Ob tem mineva tudi leto dni, odkar je Evropska komisija predstavila evropski načrt za boj proti raku, ki začrtuje nov in celosten pristop Evropske unije (EU) k preprečevanju, zdravljenju in oskrbi raka, s čimer je rak postal ena od prioritet na področju zdravstva tudi v EU-ju. Za sistemsko obvladovanje raka bo EU namenil tudi zelo visoka finančna sredstva, je v nedavnem pogovoru za STA poudaril onkolog in dolgoletni koordinator državnega programa za obvladovanje raka Branko Zakotnik. Tudi zato bo potrebna kadrovska okrepitev ekipe, ki bo vodila in upravljala program za prihodnje petletno obdobje.