Delež intenzivnih testov je znašal 72 odstotkov. V bolnišnicah se zdravi 726 bolnikov s covidom-19, od tega na intenzivni negi 124. Najmlajši hospitaliziran bolnik je star 23 let, najmlajši bolnik, ki potrebuje intenzivno nego, pa 16. Umrlo je enajst covidnih bolnikov.

V petek je bilo opravljenih tudi 108.046 hitrih antigenskih testov, katerih pozitivne izide se naknadno preverja s PCR-testi.

Število aktivnih primerov okužb se je v primerjavi z dnevom prej zvišalo za 7565. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov, ki trenutno znaša 14.070, je v primerjavi s predhodnim dnem višje za 747. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev znaša 7633, kar je 361 več kot dan prej.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.260.758 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.209.834.

Število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 se je po več kot mesecu dni po četrtkovih podatkih znova povzpelo nad 700. Številne karantene in izolacije otežujejo delovanje nekaterih družbenih sistemov, predvsem zdravstva, šolstva, gospodarstva in javnega prometa.

Celotna epidemija: Najbolj ogroženi necepljeni, starejši od 65 let

Stopnja tveganja hospitalizacije je pri okužbi s covidom-19 odvisna od starosti in cepilnega statusa, kažejo podatki, ki jih je na svoji spletni strani objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Po podatkih je tveganje za hospitalizacijo pri covidu-19 največje pri necepljenih posameznikih, starejših od 65 let.

V starostni skupini do 49 let je med polno cepljenimi tveganje za hospitalizacijo v primeru bolezni covid-19 v obdobju od 1. marca 2021 do 17. januarja 2022 znašalo 3,09. Med necepljenimi je bilo tveganje več kot dvakrat višje in je znašalo 6,35.

Pri starih od 50 do 64 let tveganje za hospitalizacijo v navedenem obdobju za polno cepljene znaša 5,5. Tveganje je osemkrat višje pri necepljenih, kjer znaša 44,6. Najvišje pa je tveganje za hospitalizacijo v starostni skupini starejših od 65 let. Za polno cepljene je tveganje v omenjenem obdobju znašalo 26,75. Za necepljene je bil sedemkrat višje in je znašalo 200,29.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

V tej starostni skupini se je tveganje za hospitalizacijo skozi čas najbolj spreminjalo. 8. novembra lani, ko smo v Sloveniji imeli četrti val epidemije covida-19, je v starostni skupini starejših od 65 let tveganje za hospitalizacijo med necepljenimi znašalo 397,40. Pri cepljenih je bilo tveganje osemkrat nižje in je znašalo 46,82.

Stopnjo tveganja za hospitalizacijo NIJZ računa na podlagi tedenskega števila hospitaliziranih s covidom-19 na 100.000 prebivalcev glede na cepilni status. Kot je še razvidno iz podatkov, je od 1. marca 2021 do 17. januarja letos bolnišnično zdravljenje skupaj potrebovalo 9440 polno cepljenih in necepljenih covidnih bolnikov. Med njimi delež necepljenih znaša 78,9 odstotka.

Tomažič: Zaradi omikrona se lahko poslabša osnovno stanje

Infektolog Janez Tomažič opozarja prav na izredno veliko nalezljivost omikrona, zato se pogosto okužijo tudi posamezniki iz rizičnih skupin, ki se jim zaradi omikrona poslabša osnovno zdravstveno stanje. V zadnjih dneh pomoč v bolnišnici po njegovih besedah iščejo tudi z omikronom okuženi bolniki, ki so zboleli za pljučnico, in jih zdravijo v t. i. polintenzivnih enotah in opazujejo njihovo zdravstveno stanje.

Na vprašanje, če se bo zaradi različice omikron število bolnikov v enotah intenzivne terapije torej še povečevalo, je odgovoril, da gotovo, a ne v veliki meri. "Nove različice vedno pridejo v mlajšo skupino ljudi in se potem selijo v starejšo," je pojasnil. Z omikronom se lahko okužijo tudi cepljeni proti covidu-19, tudi tisti, ki so že prejeli poživitveni odmerek. Zdravniki vseeno priporočajo cepljenje, saj ščiti pred morebitnim težjim potekom covida-19, je pojasnil.

Cepiva, ki bodo prilagojena različici omikron, bodo po njegovih besedah na voljo v približno dveh do treh mesecih. Razvijajo se tudi cepiva, ki bodo temeljila na celični imunosti in bodo zato omogočala dolgotrajnejšo imunost, je dodal. Po njegovi oceni je pogoj preboleli, cepljeni, testirani (PCT) še vedno smiseln, saj vrha petega vala epidemije covida-19 še nismo dosegli. Spomnil je, da so nekatere države vrh že dosegle, zato je v naslednjih dneh in tednih koristno spremljati njihovo in našo epidemiološko sliko.

Med cepljenimi manj primerov t. i. dolgega covida

Omenil je tudi t. i. dolg covid – zdravstvene težave po prebolelem covidu-19. Po klasifikaciji ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi gre za zdravstvene težave, ki trajajo še štiri tedne po začetku bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija pa navaja, da težave trajajo dva meseca v obdobju treh mesecev od začetka bolezni. Pri bolnikih s težjim potekom covida-19 tako prihaja do okvar in poškodb organov, kar vodi v slabše delovanje organov. Ljudje zato potrebujejo rehabilitacijo. Pri osebah, ki covid-19 prebolevajo blago, pa pozneje lahko prihaja do nespečnosti, utrujenosti, t. i. možganske megle, slabe koncentracije, spominskih motenj, bolečin v mišicah, kosteh in prstnem košu ter zasoplosti.

Tovrstne težave Tomažič pričakuje tudi pri okuženih z različico omikron, saj covid-19 v veliki meri prebolevajo blažje. Najverjetneje sicer v manjši meri, saj je veliko ljudi cepljenih. Po britanski študiji, ki jo je navedel, je bilo med cepljenimi posamezniki namreč manj primerov dolgotrajnega covida.

Kaj pomeni podrazličica omikrona, je še težko reči

Za napovedi, kako bo na potek epidemije vplivala nova podrazličica omikrona BA.2, je še prezgodaj, je poudaril. Doslej smo v Sloveniji uradno namreč potrdili šele en primer omenjene podrazličice. Ob tem je Tomažič opomnil, da se v bolnišnicah še vedno soočajo s težavami tudi zaradi različice delta.

Sindikat obrti in podjetništva za sprostitev večine protikoronskih ukrepov

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije je na vlado in ministrstvo za zdravje naslovil poziv k sprostitvi večine ukrepov v gospodarstvu, sprejetih za zajezitev širjenja okužb. "Kljub temu da sindikat postavlja zdravje državljanov vselej na prvo mesto, nam ob aktualnih podatkih ter informacijah gibanja epidemije, ki so javno dostopne, ne preostane drugega, kot da na vlado in pristojno ministrstvo naslovimo jasen javni apel, da zaradi finančnih posledic, ki jih prinaša vsakodnevno množično testiranje prebivalstva in smiselnosti tovrstnega početja, virulentnosti različice omikron, upadanja števila covidnih bolnikov v slovenskih bolnišnicah, vlada nemudoma ukine množično testiranje in PCT-ukrep," so zapisali.

Sindikat tako predlaga sprostitev večine ukrepov v gospodarstvu, z izjemo nošenja mask, fizične razdalje in doslednega razkuževanja rok.

Množično testiranje državo po njihovih navedbah stane približno milijon evrov na dan. Če bi v februarju ukinili vse ukrepe, bi samo v mesecu dni prihranili približno 28 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, so izračunali in dodali, da velja ta sredstva raje usmeriti v razvojne projekte gospodarstva, "ki bodo dolgoročno pozitivno vplivali na gospodarsko rast in s tem socialno varnost državljanov".

Sindikat vladi predlaga še, da preuči možnost, da se v državi eno bolnišnico vzpostavi kot t. i. covidno bolnišnico, vse preostale bolnišnice pa da začnejo opravljati svoje naloge po programu. "Ne moremo mimo dejstva, da je v času epidemije celoten zdravstveni sistem talec covidnih razmer in da so kapacitete skoraj celotnega zdravstvenega sistema podrejene covidnim bolnikom, medtem ko so druge, nujne in malo manj nujne zadeve, pa vendar za slehernega posameznika še kako pomembne, postavljene na stranski tir," so sklenili.