Več kot 300 predstavnikov iz 21 držav pogodbenic barcelonske konvencije in Evropske unije bo na zasedanju COP 23 v Portorožu iskalo konkretne rešitve za spopad s trojno krizo v Sredozemlju, ki vključuje podnebne spremembe, skrb vzbujajoče upadanje biotske raznovrstnosti in onesnaževanje morja. Slovenija je tako tudi pobudnica medregionalnega sodelovanja za območje Podonavje-Črno morje-Sredozemlje.

"Pobuda bo prvič v zgodovini, s programov ukrepov, povzela najbolj mednarodno porečje na svetu po načelu od izvira do morja. Pripravljamo ukrepe za uveljavitev celotnega Sredozemlja kot območja z zmanjšanimi izpusti žvepla iz ladijskega prometa, ki bodo v celoti uveljavljeni prav v času slovenskega predsedovanja barcelonski konvenciji in gre za zelo velik korak," je povedala ministrica za infrastrukturo, ki opravlja tudi funkcijo ministrice za naravne vire in prostor, Alenka Bratušek.

Vsebinsko bodo povezali upravljanje porečij, obal in morja. Program medregionalnega sodelovanja za spremljanje stanja in zmanjševanje pritiskov in vplivov s kopnega na obalne in morske ekosisteme bo predstavljen prav v Portorožu, je pojasnil nacionalni koordinator za barcelonsko konvencijo Mitja Bricelj.

V ospredju srečanja bosta tudi pomen in vloga mladih kot ključnih nosilcev sprememb za trajnostni razvoj Sredozemlja. Za to si bo Slovenija prizadevala tudi kot predsedujoča barcelonski konvenciji. "Za Slovenijo je ključno to, da se države pogodbenice zavežejo k aktivnemu delovanju," je dejala državna sekretarka Maša Kociper.

V četrtek bo v Portorožu ministrsko zasedanje, na katerem bodo sodelujoči – med njimi bo tudi predsednik vlade Robert Golob – sprejeli ključni dokument Cop23, imenovan portoroška deklaracija.