Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije pri nas zdaj deluje 524 tujih zdravnikov. Največ jih prihaja z Balkana in največ jih dela na področju družinske medicine, in sicer 95. Na področju anasteziologije in reanimatologije je 79 tujih zdravnikov, v interni medicini 60, v pediatriji 54, ginekologiji in porodništvu 25, psihiatriji prav tako 25, v splošni kirurgiji 24. V radiologiji ter fizikalno-rehabilitacijski medicini je po 15 tujih zdravnikov, v radiologiji in nevrologiji po 12, v drugih panogah je tujih zdravnikov po deset ali manj. Med drugim v Sloveniji delata tudi radiolog iz Kirgizije in infektolog z Madagaskarja.

Sprememba odredbe, s katero bi zvišali zgornjo mejo ponudb za delo v Sloveniji za zdravnike iz tretjih držav, je eden od ukrepov, ki jih je v okviru reševanja zaostrenih razmer v primarnem zdravstvu napovedal minister za zdravje Aleš Šabeder. Drugi je razpis za specializacije iz družinske medicine. Na Zdravniški zbornici Slovenije so v sredo pojasnili, da čakajo na soglasje ministrstva za zdravje k pripravljenemu besedilu razpisa, ki pa bo za vse specializacije, ne le za družinsko medicino. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bo razpis objavljen še v tem tednu.

Sorodna novica Družinski zdravniki: "Vedno se sprašuješ, ali v tej množici kaj spregledaš"

Bodo lahko zdravniki spet zavrnili vpis novih pacientov, ko bodo dosegli mejo državnega povprečja?

Šabeder je že v torek napovedal, da bo v tem tednu pripravljen predlog aneksa št. 1 k splošnemu dogovoru, s katerim bi spremenili mejo oziroma višino glavarinskega količnika, nad katerim bi lahko zdravniki odklonili zavarovance, ki bi se želeli vpisati pri njih. Da se kot meja upošteva povprečje v posamezni izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot je določil splošni dogovor za letos, je bila namreč za družinske zdravnike, ki že dlje časa opozarjajo na preobremenjenost, kaplja čez rob in v več zdravstvenih domovih so zagrozili z odpovedmi. Eden od takih primerov je kranjski zdravstveni dom, kjer je odpoved dalo 23 družinskih zdravnikov. Trenutno povprečje v Sloveniji namreč znaša okoli 2400 glavarinskih količnikov na zdravnika, v območni izpostavi ZZZS Kranj pa kar 2700 glavarinskih količnikov. Veljavni normativ v Sloveniji je sicer 1895 glavarinskih količnikov, a ga zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov ni mogoče doseči, zato se položaj vsako leto znova rešuje s t. i. splošnim dogovorom.

Po ministrovih napovedih bo zdaj besedilo aneksa k splošnemu dogovoru takšno, kot je že bilo predlagano, a ga je upravni odbor ZZZS zavrnil. Iz tega gre sklepati, da bi sledili predlogu združenja zdravstvenih zavodov. To je predlagalo, da se upošteva dogovor iz sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih dejavnosti. Zdravniki pa bi lahko nove bolnike torej odklonili, ko bi dosegli obremenitev državnega povprečja.

Če pri delodajalcu niso izčrpane vse kadrovsko organizacijske možnosti, če torej zavod ne naredi vsega, kar je v njegovi moči za to, da razbremeni obstoječe zdravnike z novimi zaposlitvami, sklepanjem podjemnih pogodb z zdravniki, tudi upokojenimi itd., potem bi ti lahko odklonili opredeljevanje novih bolnikov, ko dosežejo obremenitev 1895 glavarinskih količnikov.

Kot je dejal predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktikum Igor Muževič, je zanje sprejemljiva le rešitev, po kateri bi brez omenjenih dodatnih pogojev omogočili zdravnikom odklanjanje bolnikov nad 1895 glavarinskimi količniki. Po njegovih besedah bolniki ne bi bili kakor koli na slabšem; tisti, ki so že opredeljeni pri posameznem zdravniku, bi bili še naprej. Za neopredeljene bolnike pa bi se z organizacijo različnih oblik dela zagotovila potrebna zdravstvena oskrba. Bi pa dali sporočilo mladim zdravnikom, ki zdaj ne želijo v družinsko medicino, da kariera v tem poklicu ni obsojena na dosmrtno pristajanje na delo v kriznih razmerah.

V upanju na soglasje vseh partnerjev

Ob tem pa se pojavlja tudi vprašanje, kako hitro je sploh mogoče sprejeti omenjeni aneks glede na postopek, po katerem potekajo pogajanja med partnerji, ki sodelujejo v pogajanjih o splošnem dogovoru in njegovih spremembah. Po besedah direktorja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjana Pintarja bi bilo mogoče z aneksom v kratkem času urediti to vprašanje, če bi se s predlogom strinjali vsi partnerji. Sicer se postopek nadaljuje, a bodo v njem partnerji morda želeli rešiti tudi druga vprašanja in določiti še druge spremembe. Po napovedih zdravniške zbornice, ki v tem letu vodi pogajanja o splošnem dogovoru, bodo najprej med partnerji potekala pogajanja, "kjer se podajo predlogi in nato preveri podpora posameznim predlogom. O vprašanjih, ki ostanejo neusklajena, pa nato poteka arbitraža na vladi in ta dokončno odloči in sprejme vsebino aneksa št. 1 k splošnemu dogovoru". Prvi sestanek o aneksu št. 1 pa je sklican za 17. april.