Za obvladovanje oslovskega kašlja, predvsem pa za zaščito ranljivih skupin, je ključno vzdrževanje visoke precepljenosti otrok in mladostnikov, zelo priporočljivo in brezplačno pa je cepljenje tudi za nosečnice, saj s tem zaščitijo svojega otroka v prvih mesecih življenja.

Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija bordetella pertussis. Tisti, ki zbolijo za oslovskim kašljem, lahko imajo epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke.

Medtem ko je bilo v zadnjih desetih letih v Sloveniji le enkrat več kot 200 potrjenih primerov oslovskega kašlja v enem letu, pa je letos potrjenih že 1164 primerov oslovskega kašlja, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Cepljenje proti oslovskemu kašlju je brezplačno za dojenčke, otroke oz. mladostnike v osnovni in srednji šoli – za njih je tudi obvezno. Poleg tega se v Sloveniji že kar nekaj let priporoča cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju, čim prej po 24. tednu nosečnosti.

Sorodna novica Pediatri zaskrbljeni zaradi upada deleža cepljenih otrok in mladostnikov

Oslovski kašelj se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno z okuženimi predmeti. Na začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu – pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj.

Nato se začne kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih, spremlja pa ga značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.

Oslovski kašelj je po navedbah NIJZ-ja še vedno lahko vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šestih mesecev. Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od drugih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba teka, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.

Bolezen zdravijo z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije.