Kot so pojasnili v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, so bili med hospitaliziranimi otroki z oslovskim kašljem, ki so jih v zadnjem mesecu obravnavali na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, dva dojenčka, ki proti oslovskemu kašlju nista bila cepljena, in en otrok z osnovnim cepljenjem, ki ni bil cepljen ponovno.

"Bolezen pri vseh poteka tipično s hudimi napadi kašlja, za zdaj brez dodatnih zapletov. Pri vseh treh je bila bolezen prepoznana v fazi, ko antibiotično zdravljenje ni več učinkovito za omilitev bolezni, približno od dva do tri tedne po začetku bolezni," so navedli. Antibiotično zdravljenje namreč po njihovih navedbah pomaga pri omilitvi bolezni v prvem tednu, ko še ni napadov kašlja in imajo bolniki samo blage respiratorne simptome, ki se ne razlikujejo od virusnih okužb dihal.

Otroke sicer zdravijo simptomatsko, po potrebi s kisikom, dojenčke pa opazujejo zaradi morebitnih zapletov – denimo zaradi napadov s pomodrevanjem, ki bi trajali dalj časa, s padcem zasičenosti kisika v krvi in padcem pulza. V tem primeru bi bili potrebni premestitev v intenzivno enoto in mehanska ventilacija, so dodali.

Prevolnik Rupel: Preventiva v zdravstvu je vedno cenejša kot kurativa

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob robu posveta o dostopnosti do ambulant na primarni ravni medijem povedala, da težavo glede oslovskega kašlja "že obravnava NIJZ". Ob tem je poudarila pomen cepljenja in preventive, ki sta pomembna za zaščito. Pa tudi zato, ker je preventiva v zdravstvu vedno cenejša kot kurativa, je dejala.

Lani 120 primerov

NIJZ je še 10. januarja na svojem portalu poročal, da so letos prejeli prijave le o petih potrjenih okužbah z oslovskim kašljem, od tega o štirih v ljubljanski regiji in enem v celjski. Okuženi pa so bili stari od 16 do 47 let. "V Sloveniji imamo trenutno 65 prijavljenih primerov oslovskega kašlja v januarju 2024, v letu 2023 pa 120 prijavljenih primerov. Podatki kažejo na večjo pojavnost oslovskega kašlja v primerjavi s prejšnjimi meseci. V zadnjih mesecih je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) o povečanem številu prijav oslovskega kašlja poročalo tudi več evropskih držav. Med pandemijo covida-19 je bilo zaradi ukrepov za omejevanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2 omejeno tudi kroženje drugih povzročiteljev okužb dihal v populaciji, kar bi lahko vplivalo na nekoliko večjo pojavnost oslovskega kašlja (o kateri poročajo nekatere države v zadnjih mesecih) po pandemiji covida-19," pa so navedli za MMC. Podatek so nato dopolnili z navedbo, da so do danes prejeli že 76 prijav primerov te bolezni.

Epidemija v srbski prestolnici, umrli štirje otroci

Širjenje oslovskega kašlja trenutno najbolj pesti Srbijo. V Beogradu so konec decembra razglasili epidemijo oslovskega kašlja, saj so do konca leta zaznali 909 primerov. Trenutno obravnavajo 70 primerov okužb, polovica otrok je hospitaliziranih. V Beogradu so štirje otroci zaradi oslovskega kašlja umrli.

Pred tem je imela velike težave z oslovskim kašljem Hrvaška. Hrvaški epidemiologi so stanje primerjali z epidemijo, saj je število primerov prvič po letu 1980 preseglo tisoč v enem letu. O več primerih okužb so poročali tudi iz Črne gore.

Kakšni so simptomi oslovskega kašlja

Oslovski kašelj je, kot navaja NIJZ, zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki je v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, pa tudi majhne otroke. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri.

"Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno; opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni," so navedli na NIJZ-ju.

V Sloveniji je po navedbah NIJZ-ja pojavnost oslovskega kašlja glede na prijavljene primere največja pri dojenčkih in mladostnikih. "Ker je klinična slika pri odraslih običajno neznačilna, bolezen večkrat ni prepoznana kot oslovski kašelj in tudi ni prijavljena. V času pandemije covida-19 in z njo povezanih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje te bolezni se je pojavnost oslovskega kašlja prehodno zmanjšala, kar se kaže v izrazitem padcu števila prijav, zlasti v letu 2021," pojasnjujejo na NIJZ-ju.

Precepljenost je najučinkovitejša zaščita

Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Cepljenje zmanjšuje tveganje za okužbo in zmanjšuje resnost bolezni pri cepljenih posameznikih. Tako zaščita po cepljenju kot tudi po preboleli bolezni pa s časom upada. NIJZ navaja, da imunost po preboleli bolezni traja od štiri do 20 let, po cepljenju s tremi odmerki acelularnega cepiva (aPer) pa traja zaščita od pet do šest let.

Cepljenje proti oslovskemu kašlju je vključeno v obvezni program cepljenja. Predšolski otroci dobijo tri odmerke cepiva v prvih dveh letih življenja, nato v 2. razredu osnovne šole, ob sistematskem pregledu v srednji šoli pa sledita poživitvena odmerka. Ker zaščita po cepljenju in tudi po preboleli bolezni sčasoma upada, so med zbolelimi tako necepljeni kot tudi cepljeni.

"Izjemnega pomena je, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, priporočljivo pa je tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju enkrat v odrasli dobi. Pri odraslih je to cepljenje za zdaj samoplačniško," so še pojasnili na NIJZ-ju.

Epidemija covida-19 povzročila upad precepljenosti otrok

NIJZ je v času epidemije covida-19 zaznal upad precepljenosti za številna cepljenja predšolskih in šolskih otrok: "Poleg oteženega izvajanja cepljenja v pandemiji zaradi karanten, izolacij, šole na daljavo, spremenjenega delovanja zdravstvenega sistema in posledičnih zamikov pri izvajanju cepljenja je pandemija vplivala tudi na odnos določenih posameznikov do cepljenja, kar se pozna na precepljenosti."

V letih 2021 in 2022 je bila nekaj več kot 86-odstotna oz. 89-odstotna. Pred tem se je precepljenost gibala okoli 95 odstotkov.

Ker so dojenčki do šestega meseca starosti še posebej ogroženi, NIJZ priporoča tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju, čim prej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti.

"Cepljenje nosečnic namreč povzroči nastanek protiteles, ki se prek posteljice prenesejo na otroka in ga zaščitijo pred najtežjimi oblikami oslovskega kašlja. Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju zaščiti otroka v prvih tednih življenja, preden pridobi lastno zaščito s cepljenjem, ki se začne v starosti treh mesecev," so še pojasnili na NIJZ-ju.

Po podatkih elektronskega registra cepljenih oseb se je v Sloveniji proti oslovskemu kašlju v letu 2023 cepilo več kot 1000 nosečnic.