Mesec november je posvečen moškim rakavim boleznim. Najpogostejši je kožni rak, drugi pa je rak prostate. Ker se v Sloveniji pripravljamo na nacionalni program presejanja za raka prostate, danes v državnem svetu s pobudo Društva onkoloških bolnikov Slovenije poteka posvet o tem, kje smo in kako naprej. Vsako leto na novo zboli 1600 moških, 450, torej četrtina, jih umre. Presejalni program, najprej v obliki pilotnega projekta, naj bi zajel moške med 50. in 69. letom ob upoštevanju dejavnikov tveganja.

Glavna vzroka za raka prostate sta starost in dednost, proti čemur ni preventive. Po 30. letu zboli manj kot 5 odstotkov moških, po 79. letu pa 60 odstotkov. Ker dosedanje priložnostno presejanje nima učinka na umrljivost, se v Evropi odločamo za nacionalni presejalni program, ki pa je zelo specifičen v primerjavi z drugimi in bo potreben premišljen pristop.

"Moški se bojijo posledic, zato se tega izogibajo in niso šli niti na PSA. Bojijo se inkontinence in erektilne disfunkcije," je za Radio Slovenija pojasnil predsednik društva uroloških bolnikov, Igor Antaver.

Ozaveščanje in informiranje bo ključno pred prvimi vabili na testiranja. "Pozabiti je treba, da so morda bolniki, in ozavestiti to, da so moški. Morajo vedeti, čemu prostata služi in tudi to, da zato lahko zbolijo," je opozoril Erik Briers iz Evropa Uomo.

"Kdo bo imel največjo korist zgodnjega odkrivanja raka prostate? Mlajši moški, ki se počutijo zdravi, športniki v poznih 50. letih, zgodnjih 60-ih, ki ne hodijo k zdravniku, ker jim nič ni in se ne testirajo za PSA," je pojasnil urolog iz ljubljanskega UKC-ja Tomaž Smrkolj.

"Kdo bo vse to delal? Najverjetneje osebni zdravnik ne bo aktivno sledil tej bolezni. Sledili jo bomo urologi. Zmogljivosti v Sloveniji so trenutno premajhne," pa je opozoril urolog iz Slovenj Gradca, Boris Košuta.

V Evropi pet pilotnih projektov že teče, v Sloveniji pilotni projekt Peter vstopa v tretjo fazo, tudi s tehnično in finančno pomočjo evropske raziskovalne agencije za raka.