Po rekordnem prirastu v torek, ko je bilo ob 22.924 analiziranih vzorcih potrjenih 17.491 primerov okužbe z novim koronavirusom, je bilo v sredo potrjenih 14.206 okužb. To je drugi najvišji dnevni prirast doslej. Ob tem je 104.930 ljudi opravilo hitro testiranje.
Ta teden je začel veljati spremenjen protokol testiranja, po katerem je PCR-test dostopen le ljudem s tveganim potekom bolezni in tistim, ki so pozitivni na hitrem testiranju ali samotestu. To pomeni, da se za večino ljudi, ki pridejo na PCR-testiranje, pričakuje, da bo njihov izvid pozitiven.
Sedmi dan izolacije še vedno pozitivni
Po besedah predstojnice infekcijske klinike Tatjane Lejko Zupanc je večina okuženih s koronavirusom sedmi dan izolacije ob opravljenem hitrem testu še vedno pozitivnih, zato izolacije predčasno ne smejo prekiniti. Po poročanju medijev podobno ugotavljajo tudi na nekaterih testirnih točkah, kjer izvajajo hitro testiranje.
Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec je v sredo za dobro označil odločitev, da se osebe po izolaciji na delovno okolje ne morejo vrniti brez negativnega hitrega testa. Za testiranje na okužbo z novim koronavirusom z namenom prekinjanja izolacije sedmi dan je po njegovi oceni uporaba hitrih testov povsem primerna. Hitri testi so sicer nekoliko manj občutljivi, a precej dobro pokažejo, koliko je oseba kužna, je dejal.
Trajanje izolacij po koronavirusni okužbi je od ponedeljka ob določenih pogojih namreč mogoče skrajšati z deset na sedem dni. Posamezniki tako 24 ur pred zaključkom izolacije ne smejo imeti vročine in drugih zdravstvenih težav, sedmi dan pa morajo opraviti hitri test na koronovirusno okužbo, izvid katerega mora biti negativen.
Skrajševanje časa izolacije sicer velja le za osebe, ki ne sodijo v skupino imunsko kompromitiranih bolnikov, in osebe, ki nimajo hujšega poteka bolezni, ki bi zahteval bolnišnično zdravljenje.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji trenutno 143.696 aktivnih okužb, število je v primerjavi z dnevom pred tem zraslo za več kot 7000. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov, ki trenutno znaša 12.368, je v primerjavi s predhodnim dnem višje za 560. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev pa znaša 6814, kar je 351 več kot dan prej.
V bolnišnicah 708 bolnikov s covidom-19, 125 na oddelkih za intenzivno nego
Kot je na novinarski konferenci povedala vladna govorka Maja Bratuša, je trenutno skupno zasedenih 708 postelj na covidnih oddelkih, kar je 38 več kot dan pred tem. Od tega se na navadnih covidnih oddelkih zdravi 583 bolnikov s covidom-19, na oddelkih za intenzivno nego pa 125 bolnikov, dva manj kot dan pred tem. Vlada je pozneje sporočila, daje umrlo še 14. bolnikov s covidom-19.
V zadnjih tednih je opazno nižanje števila bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo zdravljenje na oddelkih za intenzivno nego, število bolnikov na splošnih covidnih oddelkih pa se povečuje, a so tja nameščeni vsi, ki ob hospitalizaciji prejmejo pozitiven izvid testiranja, ne zgolj bolniki, ki v bolnišnico prihajajo zaradi težav, povezanih s covidom-19.
Laboratoriji iz tedna v teden povečujejo obseg analiziranja
Slovenija je že močno v petem valu epidemije covida-19, ki poteka z rekordnimi številkami potrjenih okužb na račun visoko kužne različice omikron. Če je četrti val grozil s kolapsom zdravstva zaradi prevelike zasedenosti bolniških postelj s covidnimi bolniki in se je že razmišljalo o njihovem premeščanju v tujino, tokratni val zaznamujejo težave zaradi obsežnega izvajanja PCR-testiranja. Po trenutno veljavnem protokolu PCR-testiranja so pristojni najdaljši čas analize vzorcev za PCR-testiranje s 24 dvignili na 48 ur, a naj bi kljub temu občasno še vedno nastajale zamude.
"Številke gredo v nebo. Od novega leta obseg testiranja v naših laboratorijih vsak teden naraste za 50 odstotkov," je na vladni novinarski konferenci opozorila direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tjaša Žohar Čretnik. Slovenski laboratoriji, ki ne zmorejo obdelati vseh vzorcev, sodelujejo z nemškim, kamor dnevno odpeljejo od 3000 do 7000 brisov PCR-testiranj.
"Zavedamo se, da so bili ljudje navajeni poročanja v šestih do osmih urah, a so se ti časi vendarle podaljšali," je dejala in poudarila, da razume, da so ljudje nezadovoljni. Ob tem je opozorila, da veliko evropskih držav že vse od začetka epidemije covida-19 rezultate analize vzorcev za PCR-testiranje zagotavlja v roku 48 ur.
Kot je pojasnila, je NLZOH o največjem številu izvidov poročal v torek. "64 odstotkov rezultatov smo sporočili do 24 ur, preostalih 46 do 48 ur. 48-urni rok za poročanje smo zamudili pri 17 vzorcih, in sicer za manj kot eno uro," je pojasnila direktorica NLZOH-a. Izide v povprečju sporočijo v 20 urah.
Težave imajo tudi zaradi okužene delovne sile. V sredo je bilo tako z dela odsotnih 28 odstotkov zaposlenih, med njimi pa so poleg bolniško odsotnih zaradi okužbe oz. karantene ob tveganem stiku z okuženim nekateri odsotni tudi zaradi varstva otrok in bolniško odsotni iz drugih razlogov.
Zamude tudi zaradi pošiljanja v Nemčijo
O večjih zamudah so nekateri posamezniki, ki so čakali na rezultat vzorca za PCR-testiranje, poročali v prejšnjem tednu. Še prejšnji petek je bil pri 8534 sprejetih vzorcih čas 48 ur presežen pri 10 odstotkih vzorcev. Maksimalni pretočni čas pri posameznem vzorcu pa je znašal tudi do 60 ur.
Po njenih besedah so bile zamude največje prejšnji teden, ker so del vzorcev na analizo začeli pošiljati v Nemčijo podjetju Eurofins. Sistem so morali čez noč na novo postaviti, rezultate vzorcev, poslanih v Nemčijo, pa so tako na začetku ročno prepisovali v laboratorijski sistem NLZOH, kar poskušajo pospešiti. Eurofins rezultate analize vzorcev po prejemu sicer zagotavlja v roku 24 ur, je poudarila.
Do daljših zamud pri nekaterih vzorcih prihaja tudi zaradi napačno odvzetega brisa. Do takih primerov po oceni Žohar Čretnikove sicer prihaja pri manj kot petih odstotkih odvzetih vzorcih.
V Podravju potrjen primer podvrste omikrona
Zadnje poročilo o deležu različic novega koronavirusa je bilo objavljeno v sredo. "Od 1000 sekvenc, kolikor so jih naredili v UKC-ju, je delež omikrona 90-odstoten. To je absolutno prevladujoča različica, ta položaj je zavzela v dobrih treh tednih. Povzročila je ta cunami okužb, ki ga skušamo vsi obvladovati," je dejala Tjaša Žohar Čretnik.
Kot je povedala direktorica NLZOH-a, so potrdili tudi en primer nove različice novega koronavirusa, podvrste omikrona. Primer je bil potrjen v Podravju, po neuradnih podatkih pa je tudi Alojz Ihan povedal, da naj bi dva takšna primera že imeli tudi na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo. O primeru iz Podravja pristojni še nimajo podatkov, ali je okuženi v zadnjem času potoval.
Za zdaj zanesljivih ocen, kako kužna je ta različica, nimajo. "Vsaka nova različica predstavlja neko tveganje, ki ga je treba sproti ovrednotiti. Seveda si ne želimo šestega vala, še hujšega, kot je peti," je dejala Tjaša Čretnik Žohar. "Izkušnja na Danskem je pokazala, da bi ta različica lahko postala prevladujoča. Dokončnih mnenj, da bi bila bolj nalezljiva, ni, ker je pomešana v skupno omikronsko situacijo," je pojasnila.
Dodatnih obremenitev laboratoriji ne bodo zmogli
Kot je v sredo opozoril predstojnik Instituta za mikrobiologijo (IMI) Miroslav Petrovec, dodatnih obremenitev PCR-testiranja na inštitutu ne bodo zmogli. Pojasnil je, da se s strokovnjaki dogovarjajo glede možnosti spreminjanja strategije testiranja na koronavirus. Na Hrvaškem na primer kot potrdilo o okužbi s koronavirusom od 12. januarja zadostuje hitri test.
Po mnenju Petrovca mora PCR-testiranje ostati osnovna diagnostika koronavirusa za rizične skupine ljudi, hospitalizirane in zdravstvene delavce. "Prebolelost bo po mojem mnenju v prihodnjih mesecih odšla iz pogoja za kakršno koli potrdilo," je poudaril in pojasnil, da prebolelost ne ščiti dobro pred ponovno okužbo s koronavirusom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje