Gre za drugo glasovanje o vladnem odzivu na pandemijo v manj kot šestih mesecih. Junija je 60 odstotkov volivcev odobrilo podaljšanje nacionalnih ukrepov.

"Ob razmeroma nizki zasedenosti bolnišničnih postelj s covidnimi pacienti na intenzivni negi in velikimi razlikami med regijami po mnenju zveznega sveta še ni nastopil trenutek, da bi se ukrepi zaostrili po celotni Švici," je sporočila vlada v izjavi za javnost. "Menimo pa, da gre za kritično situacijo, ki se bo v prihodnjih tednih najverjetneje še poslabšala."

Ob tem so za zajezitev širjenja okužb pozvali k zdravemu razumu in lokalnim ukrepom.
Omejitve javnega življenja za zajezitev okužb so v Švici naletele na močan odpor, tako močan, da so za nedeljo razpisali zavezujoč referendum o odpravi ukrepov. Volivci se bodo tako odločali, ali podprejo vladna pooblastila za uvedbo izrednih ukrepov, kot so med drugim tudi PCT-potrdila za vstop v bare, restavracije in na določene prireditve.

Število okužb v Švici narašča od začetka oktobra. V sredo so zaznali 8585 novih primerov, kar je za 50 odstotkov več kot teden dni poprej. Medtem pa se je ustavilo tudi cepljenje – cepljenih z vsemi odmerki je le 65 odstotkov prebivalstva, kar je ena nižjih stopenj v zahodni Evropi, kljub nacionalni kampanji ta mesec, s katero so želeli spodbuditi ljudi k cepljenju.

Moč v rokah ljudstva

Z nizko precepljenostjo in strmim porastom okužb se spopadajo tudi oblasti v Nemčiji in Avstriji, zaradi česar je ta v ponedeljek postala prva država v zahodni Evropi, ki je po začetku cepljenja znova uvedla popolno zaprtje.

Švica za zdaj zgolj priporoča delo od doma, maske pa so obvezne večinoma v javnih zaprtih prostorih. Prav tako za zasebna združevanja v notranjih prostorih velja omejitev 30 oseb, na prostem pa 50. Za večino prireditev ter obisk restavracij in barov je obvezno predložiti PCT-potrdilo.

Švicarska vlada sicer že vse od začetka pandemije hodi po tanki meji uvajanja ukrepov, da bi zajezila okužbe, hkrati pa še vedno ostajala zvesta švicarskemu sistemu neposredne demokracije, v katerem ima vlada le malo formalne moči, zadnjo besedo pa ima ljudstvo.

Tako zaprtja v državi nikdar niso bila tako stroga kot pri sosedih. Švicarji so se tako lahko še naprej rekreirali na prostem, šole pa so bile zaprte vsega skupaj nekaj tednov.

Poleti je število okužb drastično upadlo, a v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami Švica tega ni proslavila z ognjemetom ali preletom vojaških letal. Namesto tega so uvedli covidno potrdilo, ki je septembra postalo obvezno za vstop v bare, restavracije, kinematografe, muzeje, na športne prireditve in predavanja. A kot poroča BBC, je ukrep naletel na kar nekaj nasprotovanja.

Cepljenje – občutljiva tema

Tudi cepljenje je občutljiva tema, še posebej v nemško govorečem delu Švice, kjer zagovarjajo pristop naravne imunitete.

Tu je tudi kulturnozgodovinski vidik, pri katerem gre za odročne alpske skupnosti, ki so vedno uporno odklanjale vladne diktate. Vlada je upala, da bo z uvedbo pogoja PCT pospešila cepljenje skeptikov, a so se namesto tega ti podali na ulice in zbrali dovolj podpisov za referendum, pri tem pa so protesti trajali več tednov in se sprevrgli tudi v nasilje.

Sorodna novica Zaradi skepse do cepiv proti covidu-19 Instagram blokiral JFK-jevega nečaka

Shoda v Bernu ta mesec se je tako udeležilo na tisoče protestnikov, med katerimi je bil tudi znani ameriški proticepilec Robert Kennedy mlajši (da, član *tistih* Kennedyjev), ki je Švici pel hvalo kot zadnje evropsko upanje proti zlohotnim silam, ki silijo ljudi k cepljenju, istočasno pa prek covidnih potrdil vpeljujejo drakonski sistem množičnega nadzorovanja.

Na referendum tudi medicinske sestre

Tudi zato, poroča BBC, si minister za zdravje Alain Berset ne upa uvesti novih ukrepov pred jutrišnjim referendumom, čeprav tako on kot njegova ekipa menijo, da bi bila odprava PCT-pogoja v tej kritični covidni zimi izredno tvegana. Vlada je namesto tega raje svetovala bolnišnicam, da povečajo število postelj na intenzivni negi, s tem pa naletela na posmeh medicinskih sester, ki opozarjajo, da dodatne postelje ob pomanjkanju osebja ne bodo rešile prav ničesar.

Ocenjuje se, da je od začetka pandemije 10 odstotkov švicarskih medicinskih sester in oskrbnikov izstopilo iz tega poklica. Tisti, ki so ostali, pa so izsilili – referendum. Tako bodo Švicarji v nedeljo tudi glasovali o dodatnem vlaganju v zdravstveni sistem in boljših delovnih pogojih za medicinske sestre.

Ankete kažejo, da bo njihova prizadevanja podprlo 70 odstotkov volivcev. Kar zadeva PCT-pogoj, naj bi bil izid tesnejši, a za zdaj kaže, da bo 60 odstotkov volivcev covidno potrdilo in z njim ukrepe podprlo.

V Švici, državi z 8,6 milijona prebivalci, so od začetka pandemije našteli 982.290 okužb s koronavirusom, 11.486 oseb je s covidom-19 umrlo.