Kljub dolgotrajnim ostrim protivirusnim ukrepom smo v torek znova imeli več kot 2000 novih okužb. Zakaj? "Tukaj gre za več dejavnikov," je v Odmevih komentirala infektologinja z ljubljanskega UKC-ja Mateja Logar.

Pomembno je najprej to, da so se ostri, strogi ukrepi začeli takrat, ko je bilo virusa v populaciji res veliko, in zato traja dalj časa, da se učinki začnejo poznati.

Drugi dejavnik: sodeč po novih podatkih NIJZ-ja je virus prisoten v vseh vidikih življenja, tako znotraj družin, nato se širi z različnimi druženji in posledično se prenaša v službeno okolje, je povedala Logarjeva.

V podjetjih pa so poglavitni "krivec" za prenos predvsem malice, odmori, kavice in podobno. Takrat zaposleni hitro pozabijo na držanje razdalje in nošnjo mask, je dejala epidemiologinja.

Po njenih besedah podjetja na samih delovnih mestih izvajajo zelo dobre, številne ukrepe, zaposleni pa vedo, kako jih izvajati. Zato po njenem mnenju na tej točki ni smiselno zapirati industrije, le poskrbeti, da se okužbe ne širijo na prej omenjenih neformalnih srečevanjih, na odmorih in v garderobah.

Medtem ko so nekatere slovenske bolnišnice že povsem zapolnile svoje covidne zmogljivosti in so prisiljenje nove bolnike preusmerjati drugam, v ljubljanskem UKC-ju še niso zapolnili vseh postelj. Vsi, ki pridejo in potrebujejo hospitalizacijo, jo tudi dobijo, je poudarila Logarjeva, tako na navadnih oddelkih kot na intenzivni negi. Je pa poudarila, da ni težava dodajanje novih postelj, temveč kader, ki bi za nove kapacitete skrbel.

Izenačenje tretjega najvišjega dnevnega prirasta

Torkovih 2226 pozitivnih primerov je izenačenje tretjega najvišjega dnevnega prirasta okužb do zdaj. Toliko okužb je bilo potrjenih tudi pred 14 dnevi (10. novembra). Največ okužb je bilo sicer potrjenih 27. oktobra, ko so jih epidemiologi našteli 2611, dan pozneje pa so jih potrdili 2492.

Po podatkih vlade se v slovenskih bolnišnicah zdravi 1297 bolnikov s covidom-19, kar je dva manj kot dan pred tem. Na oddelkih za intenzivno nego sta hospitalizirana 202 bolnika, prav tako dva manj kot v ponedeljek. Iz bolnišnic je bilo skupno odpuščenih 113 ljudi.

Po ponedeljkovih 59 smrtih, kar je največ do zdaj, je v torek umrlo 43 ljudi s covidom-19, od tega 31 v bolnišnicah, 12 pa v domovih za starejše občane. Skupno je do zdaj umrlo 1199 ljudi. Po podatkih sledilnika za covid-19 je v državi trenutno 20.337 aktivnih primerov okužbe. Do zdaj je bilo potrjenih skupno 69.306 primerov okužb.

Za zdaj zgolj načrtovanje sproščanja ukrepov

14-dnevna pojavnost okužb na 100 tisoč prebivalcev znova narašča, zato bo po poročanju Televizije Slovenija vladna strokovna skupina vladi predlagala podaljšanje veljavnosti omejevalnih ukrepov.

Kot je na dopoldanski tiskovni konferenci povedal vladni govorec Jelko Kacin, epidemiološke razmere "še vedno ne vlivajo upanja, saj števila okuženih in zasedenost postelj ostajajo visoka". Vlada je po besedah Kacina sicer odločena, da pripravi izhodno strategijo, ki bo temeljila na načrtu sproščanja, ki bo omogočal ukrepanje v obratni smeri kot ob začetku drugega vala.

Vlada pričakuje, da bo strokovna skupina na eni in pristojne vladne službe na drugi strani podrobneje in čim prej uskladile korake glede odpiranja, ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale. "Pri tem pa želi upoštevati različne epidemiološke slike po posameznih regijah, če bi to le bilo mogoče," je pojasnil Kacin. Porast okužb so epidemiologi sicer zaznali v vseh regijah razen v osrednjeslovenski in gorenjski regiji.

Porast priliva covidnih bolnikov v mariborskem UKC-ju

Trenutno so najbolj kritične razmere na severovzhodu države. V UKC-ju Maribor se je konec tedna zgodil velik porast bolnikov, na novo jih je bilo hospitaliziranih 40. "Tako smo se včeraj znašli v veliki stiski, vse zmogljivosti so bile v trenutku polne," je za Televizijo Slovenija povedal strokovni direktor Matjaž Vogrin.

V UKC-ju Maribor so konec tedna dosegli rekordno število sprejemov – tako na navadnem kot na oddelke intenzivne nege. "Z nedelje na ponedeljek je bilo skupno hospitaliziranih 218 bolnikov, od tega rekordnih 47 na oddelku intenzivne terapije ob celokupni zmožnosti intenzivne terapije 48 postelj. Skupno je bilo hospitaliziranih celo 20 bolnikov več od uradnih zmogljivosti," je na vladni novinarski konferenci povedal predstojnik urgentnega centra UKC-ja Maribor Gregor Prosen.

Dodal je, da je bila stiska konec tedna zelo velika. Po njegovih besedah razlog za ta porast ni znan, obstaja pa možnost povezave z nedavnim martinovanjem. Ob tem Prosena skrbi tudi prihajajoči veseli december.

Prav tako so velik dodaten priliv bolnikov zaznali v mariborskem urgentnem centru. "Samo v sivi coni (del urgentnega centra, ki obravnava tiste z znano okužbo ali zelo verjetno okužene) smo v ponedeljek obravnavali 50 bolnikov. To je ogromna številka. Brez pandemije je to številka za vse bolnike ves dan, tukaj gre pa samo za obolele oz. zelo verjetno obolele s covidom," je dejal Prosen. Pojasnil je, da so se številke v prejšnjem tednu vrtele od 30 do 35. "Poskok konec tedna nas je negativno presenetil in zahteval dodatne napore osebja," je dodal.

Postranska škoda v širšem sistemu

"Vsi bolniki s covidno boleznijo, ki imajo hujši potek, definitivno pa vsi, ki potrebujejo kisik, so lahko bili, kolikor je meni znano, sprejeti," je dejal Prosen. Iz mariborskega UKC-ja so morali zaradi prezasedenosti nekaj bolnikov premestiti v druge bolnišnice po Sloveniji.

Omejeni so sicer sprejemi na necovidne oddelke. "Tu prag žal mora biti višji, kajti toliko virov gre za potrebe covidnih oddelkov, da so preostali v svojem delovanju skrčeni. Moram priznati, da nam za zdaj še uspeva oskrbovati življenju neposredno ogrožajoča stanja. Pri sprejemih, ki bi bili zunaj epidemije lahko izpeljani, pa moramo biti zdaj veliko bolj rezervirani. Postranska škoda širše v sistemu prav gotovo je," je bil jasen Prosen.

Prosen: "Strah me je veselega decembra"

Kot je dejal Prosen, točnega vzroka porasta ni mogoče ugotoviti. "Nekako se vseeno ponuja neka logična razlaga, da so bili dobrih 10 dni pred tem martinovanje in številni dogodki okoli tega," je dejal Prosen. "Če je kakršna koli povezava s trenutnim stanjem in martinovanjem, potem me je iskreno strah veselega decembra oziroma žalostnega januarja. Ampak gremo naprej z glavo in samozaščitno za nas in družbo okoli nas," je dejal predstojnik mariborskega urgentnega centra in sodržavljane pozval k strogemu upoštevanju ukrepov.

NIJZ: Največ ljudi se okuži na delovnem mestu

Kljub opozorilom pred veselim decembrom in špekuliranju o širjenju okužb na martinovanjih pa analiza NIJZ-ja kaže, da se največ oseb okuži na delovnem mestu. Kot najverjetnejši vir okužbe je delovno mesto namreč navedla četrtina od skupno 10.205 ljudi, ki so jih anketirali. "Povsod imamo primere pozitivnih okužb in sam vir je izjemno težko opredeliti in dokončno potrditi, pa vendarle nam je analiza od 16. do 22. novembra nakazala, da je delovno mesto tisto, ki doprinese največji delež k številu pozitivnih primerov covida-19," je pojasnila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ-ju Nuška Čakš Jager. Kot je opozorila, je sicer zelo velik odstotek tistih, ki ne znajo in ne vedo povedati, kje so se gibali in kje bi se lahko okužili, kar onemogoča delo epidemiologov. Odstotek takšnih je le nekoliko nižji od tistih, ki so navedli, da so se okužili na delovnem mestu.

Kot je pojasnila Čakš Jagrova, je visok tudi delež tistih, ki so se okužili v družini oz. v skupnem gospodinjstvu. Ta presega 20 odstotkov. V domovih starejših občanov in socialnovarstvenih zavodih pa se je najverjetneje okužilo 15 odstotkov. So pa v njihovih anketah kljub ukrepom o omejitvah zbiranja nekateri priznali tudi, da so se najverjetneje okužili na zasebnih druženjih.

Večje število okuženih predvsem v delovni populaciji se po navedbah predstavnice NIJZ-ja sicer kaže tudi v starostni strukturi okuženih. Največ okuženih namreč spada v starostno skupino od 45 do 54 let.

Testiranja vseh, ki delajo v domovih za ostarele

Veliko je tudi okužb med starejšimi v domovih starejših občanov. Jelko Kacin je na tiskovni konferenci navedel, da je bilo v torek med stanovalci domov potrjenih 176 okužb, aktivno pa je trenutno okuženih 2660. Med zaposlenimi je bilo v torek odkritih 114 okužb, aktivno okuženih je tako 992 zaposlenih.

Kot je dodala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič, je v torek ozdravelo 121 stanovalcev in 48 delavcev. "Veliko ljudi je ozdravelo, a veliko jih je umrlo. Vsem svojcem umrlih izrekam sožalje," je dodala. Pojasnila je, da je včeraj potekal sestanek, na katerem je bilo dogovorjenih nekaj stvari. V odredbo se bodo dodala testiranja za vse, ki delajo v zavodih (tudi prostovoljci in študenti).

Dodala je tudi, da so bila v zavodih izvedena izobraževanja, in zatrdila, da varovalne opreme na trgu ne primanjkuje, stroške nabave pa bo pokrilo ministrstvo.

V slovenjgraškem domu starostnikov znova okužbe med zaposlenimi

Potem ko so v slovenjgraški enoti Koroškega doma starostnikov, kjer je covid-19 do zdaj prebolela več kot polovica stanovalcev, že odpravili sivo in rdečo cono, so s ponedeljkovimi testiranji ugotovili kar 27 novih okužb med zaposlenimi v institucionalnem varstvu in pri izvajalcih storitve pomoč na domu v občinah Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec.

Sodelavce so testirali s PCR-testi in številka okuženih je vse presenetila, je dejala vodja slovenjgraške enote Koroškega doma starostnikov Marjana Kamnik. Vse okužene, ki po njenih navedbah ne kažejo znakov okužbe, so umaknili iz delovnega procesa. V domu starostnikov v Slovenj Gradcu so delo znova organizirali v 12-urnem delovniku, v delo bodo vključili tudi dijake zdravstvene šole.

Storitev pomoči na domu bodo začasno izvajali le v omejenem obsegu oz. le pri tistih uporabnikih, ki nimajo možnosti pomoči svojcev, je navedla Kamnikova. Imajo pa tudi eno potrjeno okužbo z novim koronavirusom med stanovalci doma. Okužena stanovalka je tako zdaj v rdeči coni v domu in se po besedah Kamnikove dobro počuti.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

V Domu starejših Šentjur okuženih 16 stanovalcev

Okužbe so potrdili tudi v Domu starejših Šentjur. Okuženih je 16 stanovalcev in devet zaposlenih, je danes za STA povedala direktorica doma Vesna Vodišek Razboršek. Vse okužene stanovalce so, z izjemo ene stanovalke, ki je bila napotena na bolnišnično zdravljenje, preselili v že vzpostavljeno rdečo cono doma, preostali pa ostajajo v sivi coni enote Rožmarin.

V sivi coni ostajajo tudi stanovalci enote Livada. Tako v sivi kot rdeči coni delujeta ločeni ekipi, ki so ju kljub pomanjkanju kadra še dodatno okrepili, saj trenutno zaznavajo približno 25-odstotni izpad zaposlenih. V svojo sobo pa se je prejšnji teden vrnila prva stanovalka, ki je ozdravela po okužbi z novim koronavirusom.

Nove okužbe tudi v domu upokojencev v Idriji, na Gradišču potrebujejo pomoč zdravstvenega kadra

Prve okužbe z novim koronavirusom so potrdili tudi v Domu upokojencev Idrija, v enoti Idrija. Okuženih je sedem zaposlenih in šest stanovalcev, ki so jih že premestili v rdečo cono in imajo blage znake bolezni covid-19 ali so brez njih. Danes so izvedli še testiranje vseh drugih stanovalcev v tej enoti, so sporočili iz štaba civilne zaščite.

V enoti idrijskega doma upokojencev Marof ostaja stanje nespremenjeno, okuženih je 25 stanovalcev in 14 zaposlenih, so sporočili iz regijskega štaba Civilne zaščite za Severno Primorsko.

V Domu upokojencev Gradišče nad Prvačino je bilo potrjenih še 11 novih okužb. Občinski štab Civilne zaščite Nova Gorica je že v dogovarjanju z vodstvom Zdravstvenega doma Nova Gorica in območnim združenjem Rdečega križa, saj na Gradišču potrebujejo pomoč zdravstvenega kadra.

Domu Gradišče so v zadnjih dneh iz prikolice za množične nesreče Uprave RS za zaščito in reševanje izpostava Nova Gorica posodili deset trilitrskih kisikovih jeklenk z reducirnim ventilom in 11 pripadajočih mask.

Iz novogoriškega doma upokojencev so regijskemu štabu Civilne zaščite za Severno Primorsko sporočili, da se stanje nekako le umirja v obeh njihovih enotah, v Novi Gorici in Podsabotinu. Zadovoljni so, da je vedno več ozdravelih stanovalcev, po torkovih podatkih je takih že 66. Nekateri njihovi oskrbovanci pa so se že vrnili že iz bolnišnične oskrbe.