V torek je bilo po opravljenih 2104 molekularnih testih 73 pozitivnih izvidov, kar predstavlja 3,5 odstotka. V bolnišnicah se zdravi 52 ljudi, od tega 10 na intenzivni negi. En človek je umrl.

Na 100.000 prebivalcev je bilo v zadnjih 14 dneh potrjenih 19 primerov okužb, sedemdnevno povprečje okužb pa znaša 30. Pristojni so po vsej državi opravili tudi 17.150 hitrih antigenskih testov. Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je trenutno v državi 427 aktivnih primerov okužbe.

Po podatkih NIJZ-ja je s prvim odmerkom cepljenih dobrih 834 tisoč ljudi, z vsemi potrebnimi pa nekaj več kot 717 tisoč ljudi. Precepljenega je tako 34 odstotkov prebivalstva. "Vsak dan, ki mine, je izgubljen, in ga ne moremo nadomestiti," je glede cepljenja proti covidu-19 v Odmevih Televizije Slovenija dejala vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar. Po njenih besedah večina strokovnjakov po svetu za ustavitev širjenja koronavirusne različice delta svetuje, naj bo precepljenost bližje 80 kot 60 odstotkom.

V nekaterih državah tudi v Evropi poteka razprava o tem, da bi cepljenje proti covidu-19 postalo obvezno, predvsem za posamezne poklicne skupine. "Pri nas se o tem za zdaj nismo pogovarjali, vsaj ne zelo konkretno," je dejala Logar. Dodala je, da v svetovalni skupini še vedno menijo, da je bolj smiselno, da se ljudje za cepljenje na podlagi informacij odločajo prostovoljno in da se zavedajo, zakaj je to pomembno.

Ob tem po Evropi za koronavirusno različico delta zbolevajo tudi že cepljeni posamezniki. Po besedah Mateje Logar sicer zbolevajo predvsem tisti, ki so cepljeni s samo enim odmerkom, manj pogosto pa tisti, ki so polno cepljeni. "Vsekakor je cepivo nekoliko slabše učinkovito proti različici delta, kot je bilo proti osnovni različici," je dejala. Ob tem je poudarila, da cepivo tudi v primeru okužbe s koronavirusno različico delta ščiti pred hujšim potekom bolezni. Cepivo po njenih navedbah pred hujšim potekom bolezni, ki bi zahteval hospitalizacijo, ščiti v 96 odstotkih.

Odprava karantene za cepljene in prebolele, obvezna razdalja v lokalih

Vladi bo v četrtek odločala o novih ukrepih za omejevanje širjenja novega koronavirusa. Kot je pojasnila Logarjeva, se trenutni predlogi nanašajo predvsem prehajanje državnih meja. Svetovalna skupina bo po njenih napovedih predlagala, da se cepljenih in prebolelih tudi pri vrnitvi iz držav, ki so na rdečem in temnordečem seznamu, ne napoti v karanteno.

Svetovalna skupina bo vladi predlagala tudi, da bi se zaščitne maske uporabljale v zaprtih prostorih, ko ni izpolnjen pogoj PCT. "Prav tako smo mnenja, da je treba v gostinskih lokalih treba vzdrževati razdaljo med gosti – ali 3 metre med mizami ali 1,5 metra med stoli pri sosednjih mizah, ko ljudje sedijo," je dejala.

Kot je napovedala vodja svetovalne skupine, se po 15. juliju strokovna skupina zavzema tudi za to, da bi bilo izpolnjevanje PCT-pogoja obvezno tudi pri vstopanju v Slovenijo iz držav, ki so na zelenem seznamu. Ukrep bo predvidoma predlagala naslednji teden.

Janša: V bolnišnice sprejemamo ljudi, ki bi bili lahko že zdavnaj cepljeni

O trenutnih epidemioloških razmerah in ukrepih za obvladovanje okužb s covidom-19 je beseda tekla tudi na Brdu pri Kranju, kjer je potekal delovni sestanek predsednika vlade Janeza Janše in predstavnikov vlade ter zdravstvene stroke s slovenskimi županjami in župani.

Dejal je, da je pred nami precej jasna slika, kaj nas čaka v prihodnjih tednih in mesecih, če ne bomo dosegli primerne precepljenosti. Izgovorov po njegovem mnenju ni več, saj je cepiva dovolj, zato zdaj za rast okužb ne more biti več kriva svetovna znanost, Evropska unija ali vlada, pač pa je odločitev vsakega posameznika, da izkoristi možnost cepljenja. Če priložnosti ne bomo izkoristili, bomo s tem zapravili tudi možnosti, ki jih imamo za okrevanje po epidemiji, je poudaril Janša in spomnil, da gre trenutno gospodarstvu dobro, na voljo bo dovolj denarja za investicije. "A če se bomo ukvarjali z novim zapiranjem, potem priložnosti ne bomo izkoristili," je dodal.

Za primerjavo je omenil Afriko, kjer "trenutno na cepivo čaka 300 milijonov ljudi, imajo pa ga samo za dva odstotka prebivalstva". Tam ljudje umirajo množično, pri nas pa "v bolnišnice sprejemamo ljudi, ki bi lahko bili že zdavnaj cepljeni". Omenil pa je tudi uvedbo obveznega cepljenja. Veliko vlad po Evropi te dni že razpravlja o možnostih, da bi vsaj za nekatere kategorije ljudi bilo cepljenje obvezno, je dejal premier, ki je skeptičen, da bi glede tega lahko dosegli soglasje v državnem zboru. "Nekaj držav v Evropi bo v roku od dveh do treh tednov imelo obvezno cepljenje. Verjetno bodo te države prve zaustavile epidemijo."

Poklukar: Ta teden potrjenih 70 primerov koronavirusne različice delta

Srečanja se je udeležil tudi zdravstveni minister Janez Poklukar. "Razmere glede novega koronavirusa v Sloveniji so resne. Občutek varnosti, ki smo mu priča v teh dneh na podlagi ugodnih epidemioloških številk, ne prinaša varne jeseni," je pred zbranimi poudaril minister.

Opozoril je, da koronavirusna različica delta ni prisotna samo v naši neposredni bližini, ampak je vedno bolj razširjena tudi v Sloveniji.

Neuradno je bilo ta teden potrjenih 70 primerov različice delta, kar je več kot prej v vseh sedmih tednih. Po besedah ministra je ta različica tudi 50-odstotno bolj nalezljiva.

Na podlagi povedanega je trenutno idealen čas za cepljenje. Poklukar je prepričan, da lahko le z njim omogočimo odprte šole in gospodarstvo, hkrati pa preprečimo četrti val. Pri tem je poudaril tudi pomembnost podpore lokalnega okolja. Župani imajo namreč možnost in dostop do ljudi na terenu, da jih nagovorijo k cepljenju.

Krek: Drvimo v nov val

Da drvimo v nov val, pa je na srečanju z župani poudaril Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Opravka imamo z bistveno bolj kužnim virusom, kot smo ga imeli v jeseni, zato je treba poostriti samozaščitne ukrepe. "Vsaka smrt zaradi covida, ki se bo zgodila v jeseni, je nepotrebna. Če bi se ti ljudje cepili, ne bi umrli. Če se bomo dobro precepili, ne bomo imeli mrtvih. Cepivo zaščiti pred smrtjo in pred intenzivnimi hospitalizacijami. Zdaj je čas, ko rešujemo življenja." Znova je spomnil na to, da je treba v čim večji meri pocepiti starejše od 50 let. Ker je veliko tudi takih, ki do cepilnega centra ne morejo priti, je župane pozval, da aktivirajo nevladne organizacije ali pa mobilne enote, ki bodo te ljudi pripeljali na cepilno mesto ali jih cepili na domu.

Po besedah Kreka pa so pomembna populacija tudi otroci, starejši od 12 let. Če bodo v jeseni precepljeni, bomo imeli manj težav s šolanjem. V nasprotnem primeru nam preostane le šolanje na daljavo.

"Ni težava samo akutna bolezen. Po preboleli okužbi ima petina ljudi tudi več mesecev določene težave. 'Sem mlad, mene se cepljenje ne tiče.' Te ljudi je treba opozoriti, da imajo lahko tudi oni po okužbi težave, ki lahko močno vplivajo na njihovo življenje," pa je opozorila Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje. "Prosim, da vsak izmed nas naredi, kar lahko, zato, da lahko dosežemo precepljenost in ohranimo življenja ter se vrnemo k načinu življenja pred epidemijo," je dejala Logarjeva in ob tem opozorila tudi mlajše generacije, da pri covidu-19 ni težava samo akutna bolezen, pač pa ima petina ljudi več mesecev različne težave tudi po preboleli bolezni.