V UKC-ju Ljubljana omejevanje sprejema bolnikov dnevno prilagajajo nepričakovanim bolniškim odsotnostim delavcev v zdravstveni negi. "Del delovnega programa vzdržujemo le z največjimi napori pri prilagajanju urnikov," so opozorili v UKC-ju Ljubljana. Sprejem večinoma omejujejo na intenzivnih oddelkih interne in kirurške klinike.

Najtežja in slabo plačana delovna mesta, ki se jih nova generacija izogiba

"Skrbeti za zadostno število kadra je izredno težko ob nekonkurenčnosti poklica oziroma pomanjkanju vzvodov za nagrajevanje medicinskih sester na kliničnih oddelkih. To so tista delovišča, ki so najtežja in ki se jih nove generacije izogibajo," priznava generalni direktor UKC-ja Ljubljana Janez Poklukar. Novo delovno silo redno iščejo na Zavodu RS za zaposlovanje, a ob tem ugotavljajo, da velik del prijavljenih na zavodu ni zaposljiv v bolnišnicah, predvsem zaradi različnih zdravstvenih in drugih omejitev.

240 odhodov in 167 prihodov

Do konca septembra so v UKC-ju Ljubljana našteli 240 odhodov in 167 prihodov negovalnega kadra, v kar so všteti tudi prehodi med klinikami ali prenehanje delovnega razmerja za določen čas in začetek delovnega razmerja za nedoločen čas. Trenutno je zaposlenih 2208 diplomiranih medicinskih sester in 1298 srednjih medicinskih sester ter okoli 230 bolničarjev in diplomiranih babic.

Kratkoročne rešitve zato iščejo tudi v pomoči kadrov, ki delajo preko študentskega servisa, in z razbremenjevanjem delavcev zdravstvene nege pri nalogah, ki jih lahko opravljajo drugi profili zaposlenih, na primer administratorji ali transportni delavci, so pojasnili v kliničnem centru.

Na Dunaju kader uvažajo iz Azije

V iskanju dobrih praks so se obrnili tudi na partnerske bolnišnice. V dunajski bolnišnici so jim pojasnili, da kadrovske težave rešujejo s pomočjo medicinskih sester iz Azije, za katere organizirajo prihod, namestitev, tečaj nemškega jezika in druge ugodnosti.

Predstavniki ljubljanskega kliničnega centra so se udeležili zaposlitvenega sejma v Beogradu, kjer so udeleženci pokazali velik interes za delo v Sloveniji. A ob tem v UKC-ju poudarjajo, da je pri zaposlovanju tujih delavcev v zdravstvu velika ovira visoko zahtevano znanje slovenskega jezika.

S pomanjkanjem kadra se srečuje večina slovenskih bolnišnic

V UKC-ju Maribor še vedno primanjkuje delavcev zdravstvene nege, čeprav se je v zadnjih petih letih število zaposlenih povečalo za več kot 300, a jim še vedno manjka 25 odstotkov ljudi. Področja, kjer je stanje najtežje, so intenzivna terapija, urgentni center, anesteziologija in operativna dejavnost, težavno je tudi nadomeščanje odsotnosti zaposlenih na drugih delovnih mestih.

Letos opažajo večje število odhodov delavcev iz njihovega zavoda kot v zadnjih petih letih. Razlog je po ocenah uprave v tem, da odhajajo na manj zahtevna delovna mesta, kot so referenčne ambulante, kjer med drugim ni dela v treh izmenah. Težave sicer še niso tako velike, da bi morali omejevati sprejem bolnikov.

Podobno je v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kjer je odziv na razpise za delovna mesta v zdravstveni negi predvsem v zadnjem letu slab. Zaradi težjih delovnih razmer se zdravstveni delavci raje zaposlujejo v primarnem zdravstvu, zaradi bližine meje z Avstrijo pa odhajajo tja.
Trend odhodov se nenehno povečuje, razlog pa je po ugotovitvah vodstva bolnišnice predvsem slabo plačano delo izvajalcev zdravstvene nege pri nas.

V Splošni bolnišnici Jesenice je od maja zaradi pomanjkanja kadrov zaprt eden od treh oddelkov internistične službe. Težave pa so tudi na drugih oddelkih. Razloge za takšno stanje vidijo v tem, da je delo v bolnišničnem okolju naporno in da poteka 24 ur na dan vse dni v letu, pri čemer pa so diplomirane medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege plačani enako ali celo manj kot njihovi kolegi, ki delo opravljajo v nekaterih drugih okoljih, kjer se izvaja zdravstvena nega. Možnost za izboljšanje stanja zato vidijo predvsem v zadostnem številu zaposlenih, ki bi bili za delo ustrezno in primerno nagrajeni.

Kadra v zdravstveni negi primanjkuje tudi na Koroškem, v Trbovljah in v izolski bolnišnici, v Celju primanjkuje predvsem diplomiranih babic.