"S ponedeljkom prehajamo na režim dela, ko t. i. načrtovani posegi ne bodo več mogoči, ker bo centralna kirurška intenzivna enota zasedena z bolniki, ki imajo covid-19 in potrebujejo umetno predihavanje. Teh mest potrebujemo več, kot smo jih imeli do zdaj, saj število bolnih skokovito narašča," je napovedal Vojko Flis, direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor.

Trenutno imajo 32 bolnikov na "navadnem" oddelku za bolnike s covidom-19 in še sedem v enoti za intenzivno nego, s čimer so trenutne zmogljivosti za obravnavo obolelih s covidom-19 v tej ustanovi zapolnjene. "Najmlajši je star 39 let in nima pridruženih obolenj," je opozorila predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Nina Gorišek Miksić.

Ker se epidemiološke razmere poslabšujejo in potrebujejo več prostora, bodo intenzivno enoto za bolnike s covidom-19 preselili v osrednjo intenzivno enoto v kirurški stolpnici, kjer bo na voljo nekaj več kot 20 mest. "Na oddelku za covid-19 smo v zadnjem tednu priča velikemu porastu števila obolelih, tako da je oddelek vsakodnevno povsem poln. Prav tako je tudi enota intenzivne terapije, namenjena bolnikom s covidom-19, že praktično polna, zato je bila bolnišnica primorana povečati kapacitete. Želimo si, da bi se ta gromozanski val čim prej ustavil, in resnično apeliramo na vse, da se držijo ukrepov. Le tako bomo lahko to obvladali," je opozorila Gorišek Miksićeva.

Z opremo nimajo težav, imajo jih s pomanjkanjem kadra

Flis je poudaril, da pri obravnavi bolnikov s covidom-19 za zdaj nimajo težav z opremo ali napravami, temveč predvsem z zagotavljanjem dovolj ustrezno usposobljenega kadra. Tega manjka tudi zaradi okužb z novim koronavirusom med zaposlenimi ali njihovih karanten zaradi stika z okuženim. Samo v zdravstveni negi trenutno manjka 98 ljudi, to število pa se stalno spreminja, saj za zaposlene dnevno izdajajo karantenske odločbe. To terja nenehno prilagajanje organizacije dela.

Vsak dan nove okužbe med zaposlenimi

Kar zadeva okužbe med zaposlenimi, je Flis povedal, da se pojavljajo posamezna žarišča okužb, ki jih spravljajo v t. i. mehurčke, tako da se ne širijo po ustanovi. Izvor okužb je zunaj ustanove. "Vsak dan se pojavljajo manjša žarišča med osebjem, ki pa jih ne moremo preprečiti, ker bolnišnice ne moremo zatesniti. Bolnišnica mora ostati odprta za bolnike, zaposleni pa prihajajo iz svojih okolij," je pojasnil.

Odpadli bodo številni načrtovani kirurški posegi

Klinični center se bo po njegovih besedah prilagajal epidemiološkim razmeram, s ponedeljkom pa prehajajo na sistem, kakršen je bil med spomladansko epidemijo.

"Poskušali bomo pomagati vsem bolnikom, tako tistim s covidom-19 kot tistim z drugimi zdravstvenimi težavami. Vendarle pa to pomeni, da bomo morali nekatere elektivne posege odložiti ali preložiti, ker selimo intenzivno enoto za covid-19 v centralno kirurško intenzivno enoto. V centralni kirurški intenzivni enoti imamo več mest za umetno predihavanje, za kirurgijo pa to pomeni veliko breme, saj bodo odpadli številni načrtovani posegi," je povedal.

Po ponedeljku bodo tako izvajali samo nujne medicinske storitve in tiste, ki jih ni mogoče odložiti, kar bodo presojale posamezne strokovne skupine. Bolnike, ki so naročeni na pregled, bodo obvestili o spremembi, prav tako bodo po Flisovih besedah sproti obveščali javnost, katere dejavnosti bodo zamaknili in katere bodo ostale v dosedanjem obsegu, na primer zdravljenje onkoloških bolnikov in izvajanje dialize.

Koroška: Povečevanje števila bolniških postelj za bolnike s covidom-19 tudi v slovenjgraški bolnišnici

V Splošni bolnišnici (SB) Slovenj Gradec v sredo niso potrdili novih okužb med zaposlenimi, so pa skupno testirali 35 vzorcev in okužbo potrdili pri dveh ljudeh. Na oddelku za bolnike s covidom-19 so danes dopoldne zdravili 14 bolnikov, se pa že pripravljajo na širitev oddelka in vzpostavitev intenzivne enote za bolnike s covidom-19.

"Zagotavljanje teh zmogljivosti je povezano s postopno okrnitvijo preostalih dejavnosti. Program se bo skrčil skladno z navodili ministra za zdravje, ki zahteva dostopnost do vseh nujnih in 'zelo hitrih' storitev, onkoloških storitev in obravnavo nosečnic, porodnic in novorojencev, vključno z zahtevanimi preventivnimi programi," so na družbenem omrežju sporočili iz bolnišnice.

Postopno zmanjšujejo tudi obseg storitev

Ob tem so dodali, da za zdaj še ohranjajo dostopnost do vseh storitev, vendar že zmanjšujejo njihov obseg. Skupno gledano se bo operativni program v naslednjem tednu skrčil na 70 odstotkov polnih zmogljivosti, od ambulantnih dejavnosti pa bo najbolj okrnjeno delo v internističnih ambulantah, so napovedali v slovenjgraški bolnišnici.

Razmere v regiji vseskozi spremlja regijski štab civilne zaščite. Kot je povedal regijski poveljnik civilne zaščite Alan Matijevič, čakajo na dodatna navodila, ki naj bi jih dobili, po njih sprašujejo tudi občine. Je pa občinam na podlagi modela dobre prakse spopadanja z večjim številom okuženih v občini Pivka že prejšnji teden posredoval zbrane njihove izkušnje in primere ukrepov, ki jih lahko občine same uvedejo za zajezitev širjenja okužb.

Kot je poudaril Matijevič, zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami občinam oz. županom v 98. členu omogoča, da lahko sami določijo nekatere dodatne ukrepe. Med drugim lahko zaprejo športne objekte v občinski lasti.