Akademska medicina, ki ustvarja znanje in ga predaja naprej, mora biti osnovana na znanosti, odmik od nje pa pomeni, da se vračamo v srednji vek, je na današnji novinarski konferenci, ki jo je pripravilo Slovensko zdravniško društvo, poudaril predstojnik centra za klinično fiziologijo na ljubljanski medicinski fakulteti Dušan Šuput. Opozoril je, da razkorak med delom v slovenskih bolnišnicah in akademskim delom na medicinskih fakultetah sčasoma postaja vse globlji.

Predsednik zdravniškega društva Radko Komadina je poudaril, da zdravniki za dobro klinično delo potrebujejo znanje, ki ga je treba nenehno nadgrajevati. Slovenski medicinski strokovnjaki pa so se v primerjavi s preostalimi naravoslovnimi vedami znašli v dvojnem položaju, saj hkrati zdravijo bolnike in opravljajo tudi raziskovalno ter pedagoško delo, ki po njegovih besedah nista ustrezno ovrednotena.

Kot je ponazoril predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Samo Zver, po vseh dnevnih delovnih obveznostih znanost pride na vrsto šele po koncu delovnika. Prav tako nimajo nikogar, ki bi se ukvarjal z iskanjem finančnih sredstev, predvsem od angažiranih posameznikov pa je odvisno, ali bodo nove načine zdravljenja prenesli slovenskim bolnikom.

Predstojnik ljubljanskega kliničnega oddelka za žilne bolezni Aleš Blinc je opomnil na pomen razumevanja raziskovalnega dela med zdravniki. Če želi biti zdravnik sposoben hitrega in vrhunskega prenosa znanja v svoje klinično delo, mora znati brati članke in razumeti metodologijo. "Tega se lahko nauči samo, če tudi sam dela znanstvene raziskave. Da jo poznaš od znotraj, moraš biti vpet v neko dejavnost," je ponazoril.

Pozivajo k ustanovitvi nacionalnega univerzitetnega medicinskega centra

Eno od rešitev zdravniki zato vidijo v ustanovitvi nacionalnega univerzitetnega medicinskega centra. Pobudo Blinca, Zvera in strokovnega direktorja interne klinike ljubljanskega UKC-ja Zlatka Frasa, ki so jo podprli tudi v zdravniškem društvu ter Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, so naslovili na predsednika vlade. V njej so "zgoščeno in jedrnato zapisali razloge, kaj bi prinesel terciarni akademski center, ki bi referenčno izvajal vrhunsko medicino za vse Slovence", in v katerem bi poleg klinične izvajali še pedagoško ter znanstvenoraziskovalno dejavnost.

Po poslani pobudi so jih sprejeli na ministrstvu za zdravje. Kot je dejal Fras, so bili razočarani, da v zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v zdravstvu v naslednjih desetih letih, medicinski center "ni bil omenjen niti z vejico". Država se mora po Frasovih besedah odločiti, ali sploh hoče razvoj slovenske medicine ali le izvajalce. "Vsak cent v zdravje je investicija, ne strošek," je še poudaril in dodal, da bodo še naprej opozarjali na zapostavljenost akademske medicine.