Potem ko se je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel včeraj (ponedeljek) sešla z direktorji zdravstvenih domov in bolnišnic ter jim predstavila načrte ministrstva, se je danes (torek) srečala tudi z vodstvi bolnišnic na terciarni ravni. Kot je povedala v izjavi za javnost, jim je predstavila načrte dela ministrstva in prejela različna vprašanja ter pobude.

Sorodna novica Usmeritve zdravstvene politike: Širitev timov družinskih ambulant in ukinitev napotnic "zelo hitro"

Direktorjem je med drugim predstavila ukrep za skrajševanje čakalnih vrst. Pacienti namreč v povprečju ne pridejo na kar 20 odstotkov zdravstvenih terminov. Če bi našli način, kako to bolj zapolniti, bi se lahko dvignila produktivnost, stanje čakalnih vrst pa bi se počasi izboljšalo, je navedla. Ministrstvo je zato pripravilo protokol, potrjen bo predvidoma v petek, nato gre v javno razpravo. Protokol zajema vse od vstopne točke naročanja do opravičila, če nekdo ne pride na rezerviran termin.

Poudarila je, da protokol ne predvideva sankcij, temveč sodelovanje s pacienti, ozaveščanje in spodbujanje, pa optimizacijo naročanja. Ministrica je še poudarila, da so vrste dolge že veliko časa in da takšen ukrep ne bo povzročil padca "kar takoj", bi pa lahko bil dobrodejen.

Potrdila je načrte, da se zmanjša število stopenj nujnosti. Dopustna čakalna doba na posamezno stopnjo je še vedno predmet strokovnih razprav.

Svetovalec v kabinetu ministrice Marko Ogorevc je na sestankih predstavil protokol in dejal, da bodo med ključnimi spremembami zmanjšanje števila stopenj nujnosti napotnic na dve in sistemska omejitev števila napotnic na eno. Spremembe vključujejo tudi novo metodologijo za določanje okvirnih terminov, s poudarkom na obveščanju pacientov preko kratkih mobilnih sporočil, elektronske in navadne pošte, so zapisali v sporočilu za javnost.

Na sestankih so govorili tudi o prenovi sistema nujne medicinske pomoči (NMP). Načrti ministrstva gredo v smeri uvedbe srečevalnega sistema, kar pomeni, da bi se zdravniki na intervencije vozili v ločenih vozilih kot reševalci.

Prav tako so že določeni kriteriji za vključitev zdravstvenega doma v sistem satelitskih urgentnih centrov, med njimi je Prevolnik Ruplova izpostavila geografsko dostopnost, število prebivalcev in število intervencij. Kriterije trenutno izpolnjuje 15 zdravstvenih domov.

V naslednjem koraku bodo dokument v pregled posredovali zdravstvenemu svetu, kriterije za vključevanje zdravstvenih domov v sistem satelitskih urgentnih centrov pa je že potrdil strateški svet za zdravstvo, je pojasnila.

Uvajanje satelitskih urgentnih centrov je po njenih besedah odvisno od dogovora stroke v določenem lokalnem okolju. Pri tem pa ministrstvo želi pomagati, zato je državni sekretar Denis Kordež že opravil nekatere lokalne obiske, denimo na Koroškem.

Pogovarjali so se tudi o poslovanju zdravstvenih zavodov v prvih devetih mesecih in pregledali napovedan poslovni rezultat do konca leta. Ministrica je dejala, da želi, da so zavodi vodeni avtonomno, zato bodo zavodi z izgubo razloge zanjo ugotovili sami, potem pa bodo sprejeli ukrepe.

Video: Posnetek izjave za javnost

Valentina Prevolnik Rupel: ZZZS mora sproti prenavljati obračunske modele

Ministrica se je dopoldne na ločenem dogodku srečala tudi s skupščino zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Tam je dejala, da mora ZZZS ostati avtonomen, v večji meri pa mora postati aktiven oz. strateški kupec zdravstvenih storitev, kar po njenih besedah vključuje tudi sprotno prenavljanje obračunskih modelov, da bi ti sledili dejanskim stroškom.

Sorodna novica Prevolnik Rupel predstavila načrte ministrstva in prisluhnila težavam vodstev zdravstvenih zavodov

Dodala je, da se zdaj obračunski modeli prenavljajo prepočasi tako na specialistiki kot tudi na primarni ravni, kar vodi do tega, da so nekatere storitve podcenjene, nekatere pa precenjene. Če bo ministrstvo s spremembami zakonov in podzakonskih aktov lahko pripomoglo k temu, da bo ZZZS bolje in učinkoviteje opravljal vlogo aktivnega kupca, bodo to naredili, odprti pa so tudi za vse predloge, je pojasnila ministrica.

Prav tako bo šla po njenih napovedih sprememba zakonodaje v smeri, da se zavodu omogoči izvajanje strokovno-finančnega nadzora. Za nadzor nad izvajalci ima namreč ZZZS trenutno omejene možnosti, saj lahko pregleda le, ali je storitev pravilno obračunana. Želja pa je, da bi imel možnost tudi strokovnega pogleda, ali so bile vse storitve tudi strokovno upravičene. Po besedah Valentine Prevolnik Rupel so naredili preizkus in ugotovili, da pri izvajalcih prihaja tudi do desetkratnih razlik. Ker je šlo za preprosta zdravstvena stanja, pa ta razlika ne more biti posledica različnih strokovnih smernic.

Problematika neopredeljenih pacientov

Pri dostopnosti do zdravstvenih storitev je Valentina Prevolnik Rupel opozorila na vprašanje neopredeljenih pacientov, kjer so z anketo po občinah s specialisti splošne medicine ugotovili, da ta problem obstaja le v 15 občinah in da ga je tako treba obravnavati glede na območje, kjer so neopredeljeni. Prav tako po njenih navedbah število neopredeljenih narašča, ker hitro narašča število zavarovanih oseb. Zakaj je tako, pa še poskušajo ugotoviti.

Več denarja ni rešitev za čakalne dobe

Kar zadeva čakalne dobe, ki prav tako vplivajo na dostopnost, se je pokazalo, da rešitev ni le v večanju sredstev, je poudarila ministrica. Kot je navedla, so se pri posegih, ki so zaključni, čakalne dobe skrajšale, pri storitvah, kjer obravnava ni zaključna, pa še celo podaljšale. Zato je, kot je poudarila ministrica, treba najti druge poti. Pripravili so protokol upravljanja čakalnih seznamov, ki so ga v ponedeljek predstavili direktorjem zdravstvenih domov in bolnišnic na sekundarni ravni, danes pa še direktorjem bolnišnic na terciarni ravni. Nato bo protokol dan v javno razpravo, rešitve pa bo treba izpeljati s spremembo zakona o pacientovih pravicah in pravilnikov o čakalnih dobah.

Sicer pa bi si ministrica, kot je dejala, želela, da bi se deležniki v zdravstvu med seboj dogovorili, razčistili odprte stvari ter začrtali smer, pa tudi, da bi se zadeve v medijih komentirale "na nekoliko manj napadalen način". Preteklih zadev ni želela komentirati. "Ne bi se vračala v zgodovino, kar je bilo, je bilo, jaz želim zastaviti zadeve od zdaj naprej," je pojasnila.

Člani skupščine zadovoljni z obiskom

Člani skupščine so poudarjali, da si tudi sami želijo konstruktivnega sodelovanja z ministrstvom. Da se je ministrica odzvala njihovemu vabilu in danes prišla na skupščino, vidijo kot pozitiven znak. Kot je dejala generalna direktorica ZZZS-ja Tatjana Mlakar, "v zadnjem času s Štefanove piha malo bolj topel veter".

Sicer so člani skupščine predstavljene prioritete večinoma ocenjevali kot korak v pravo smer, a so imeli za ministrico številna vprašanja. Zanimalo jih je, kaj je s pripravo zakona o ZZZS-ju, kako se bo zagotavljala vzdržnost financiranja zdravstvenega sistema ter s tem povezano vprašanje košarice pravic. Ministrico so spraševali tudi o obveznem zdravstvenem prispevku, koncesijah, kadrovskih normativih v zdravstvu, upravljanju zdravstvenih zavodov, soglasjih zdravnikom v javnih zavodih za delo pri drugih delodajalcih.

Valentina Prevolnik Rupel je pojasnila, da na ministrstvu trenutno razmišljajo, da se morda sploh ne bi sprejemal nov zakon o ZZZS-ju, ampak bi z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju omogočili omenjeni dve nujni spremembi, da je torej zavod aktivni kupec in da lahko opravlja finančno-strokovne nadzore. Ob tem je ministrica tudi poudarila, da sama ni nikoli govorila o ukinjanju skupščine ZZZS-ja.

Strinjala se je, da so pri upravljanju javnih zdravstvenih zavodov rezerve. Glede sklepanja podjemnih pogodb zagovarja, "da ne gredo v prepovedi, ampak v motivacijo zaposlenih, kjer je mogoče". Če na ta način ne bo mogoče najti rešitve, bo treba zdravstveno politiko ustrezno prilagoditi, je pa ministrica mnenja, da obstoječi položaj ni sprejemljiva. Uvedba konkurenčne klavzule je po njenih besedah ena od rešitev, ki se ji zdi primerna, a morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji. In merjenje efektivnih obremenitev zaposlenih je po njenem mnenju prvi korak v tej smeri.

Kar zadeva financiranje, se bodo, če bo treba, pač vsako leto sproti dogovarjali. Košarice pravic se za zdaj ne dotikajo, če se je bodo, pa bo to treba obravnavati v nekem širokem konsenzu, je še pojasnila.

50-milijonski minus

Skupščina ZZZS-ja je sicer sprejela rebalans finančnega načrta zavoda za letošnje leto, ki predvideva dobrih 50 milijonov evrov primanjkljaja. Prav tako so člani skupščine pritrdili spremembam pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, s katerimi se med drugim uvaja t. i. napotnica do zaključka zdravljenja.

Precej obsežne spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja so na zavodu pripravljali dlje časa. Deloma so posledica uskladitve s predpisi zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, nekatere dikcije so bolj jasno zapisali. Med ostalimi spremembami pa je tudi t. i. napotnica do zaključka zdravljenja.

Trenutno lahko osebni zdravnik izda enkratno napotnico, praviloma za posamezno diagnostiko, napotnico z veljavnostjo enega leta z možnostjo podaljšanja za dve leti ter trajno napotnico za kronična stanja. Napotnica do zaključka zdravljenja pa bo pomenila, da bo zdravnik izdal napotnico, ki jo bo zaključil specialist na sekundarni ali terciarni ravni, ko bo zdravljenje pri njem zaključeno. Se bo pa takšna napotnica zaključila tudi, če bo minilo dve leti od zadnje zdravstvene storitve, pacient pa ne bo vpisan v čakalni seznam.

Med spremembami, ki se nanašajo na medicinske pripomočke, je podaljšanje obdobja veljavnosti obnovljive naročilnice. Ta danes lahko velja eno leto, po novem bo zdravnik lahko izbral obdobje do treh let. Zavarovana oseba pa tudi v roku teh treh let ne bo vezana na istega dobavitelja in bo pri vsaki izdaji medicinskega pripomočka lahko zamenjala dobavitelja.

Pri večjem številu medicinskih pripomočkov kot doslej (dodane so na primer prsna proteza, zaščitna čelada, bela palica za slepe) se na novo določa, da zavarovana oseba po datumu izteka dobe trajanja izdanega medicinskega pripomočka uveljavi njegovo ponovno izdajo pri dobavitelju brez naročilnice, in sicer v obdobju, kot je določeno v pravilih. Za prsne proteze je denimo določeno obdobje šestih let.

Manjši sklop sprememb predstavljajo nekatere širitve pravic. Tako se recimo za kanile spreminja pravica glede količin.

Skupaj s novelo pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je skupščina ZZZS-ja danes sprejela tudi novelo sklepa o zdravstvenih stanjih in drugih pogojih za upravičenost do medicinskih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Oba akta pošiljajo v soglasje ministrici za zdravje. Kot so danes pojasnili v strokovnih službah zavoda, pa ne pričakujejo težav, saj so se z ministrstvom za zdravje uskladili.

Skupščina je danes sprejela tudi rebalans finančnega načrta zavoda za letošnje leto, ki predvideva za sto milijonov evrov višje prihodke ter za 104,8 milijona evrov višje odhodke. Primanjkljaj je predviden v višini 53,2 milijona evrov.

Vlada je konec septembra potrdila povečanje največjega obsega izdatkov za zdravstveno blagajno v letošnjem letu, a sprememba odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 v državnem zboru še ni bila sprejeta. Ko bo in bo odlok objavljen v uradnem listu, pa bo zavod rebalans letošnjega finančnega načrta poslal v soglasje vladi.