Duševno zdravje je tako v Sloveniji diskriminirano, je opozorila predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl Dobnik.

V Sloveniji je 120 kliničnih psihologov, a da bi se približali povprečju EU-ja, bi jih v zdravstvenem sistemu potrebovali vsaj še 400, je na današnji spletni okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije na temo sodnega izvedenstva iz klinične psihologije v Sloveniji navedla Čoderl Dobnik. Če bi Slovenija izvajala leta 2018 sprejeti nacionalni program duševnega zdravja, bi do danes morali imeti že 90 novih specializantov klinične psihologije, ki bi se lahko vključevali v strokovno delo.

Tako pa so čakalne dobe izjemno dolge, za prvo obravnavo pri kliničnem psihologu eno leto, za terapevtsko obravnavo ljudje čakajo še dlje, je nanizala Čoderl Dobnik. Maloštevilnost kliničnih psihologov po državi in posledična preobremenjenost sta razloga, da se tako redki odločajo za opravljanje sodnega izvedenstva iz klinične psihologije. Še en razlog so pritiski, ki so jih sodni izvedenci deležni v sodnih postopkih.

Predsednik sekcije za forenzično klinično psihologijo pri zbornici kliničnih psihologov Tristan Rigler je, odkar je sodni izvedenec, doživel veliko pritiskov – od neposrednih groženj s smrtjo, rednih in izrednih strokovnih nadzorov, groženj z odpustom do prijav zbornici in različnim ministrstvom. "Vsak tretji dopis stranke zahteva mojo razrešitev. Izpostavljen sem bil žaljenjem javno ali v sodni dvorani," je naštel.

Pomanjkanje sodnih izvedencev

V Sloveniji najbolj primanjkuje sodnih izvedencev klinične psihologije za področje starševstva in skrbništva, kar podaljšuje postopke razvez in dodelitve otrok. "Neizdelava strokovnega mnenja kliničnega psihologa pomeni zastoj postopka. To najbolj škodi prav otrokom, vključenim v te postopke," je poudarila okrožna sodnica z oddelka za družinsko sodstvo na Okrožnem sodišču v Ljubljani Petruša Jager. Spomnila je, da je celo Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo "za ušesa" zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov na družinskem področju.

Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar se je ob tem vprašal, ali so res le klinični psihologi tisti, ki lahko opravljajo ta izvedenstva, ali pa bi veljajo vključiti tudi izvedence drugih specializacij. Zavzel se je za širitev bazena strokovnjakov, ki bi tako v družinskih sporih kot drugih sodnih zadevah lahko delovali kot izvedenci na področju psihologije.

Da na področju izvedenstva v Sloveniji vlada zmešnjava, za to pa je dogovorna država, je ocenila predsednica komisije za etiko pri Zbornici kliničnih psihologov Slovenije Polona Matjan Štuhec. Kot je poudarila, je v tujini sodno izvedenstvo poklic, s katerim se posameznik preživlja.

Polovično so zaposleni na sodišču, polovično pa morajo še naprej delati v stroki, da ne izgubijo stika s prakso. "Pri nas pa je to dodatni zaslužek. Obstajajo seznami kolegov, ki za honorar pišejo strokovna mnenja za stranke v sodnih postopkih," je poudarila vprašanje strokovnosti in etičnosti takih mnenj.

Izvedenska mnenja

Razprava se je dotaknila tudi kritik na račun kliničnopsihološke stroke iz poročila o kakovosti psiholoških izvedenskih mnenj, ki ga je izdelal izredni profesor na fakulteti za varnostne vede Igor Areh. Ta sodnim izvedencem klinične psihologije med drugim očita uporabo "kvaziznanstvenih pristopov", ki da jih stroka v tujini ne. Areh v današnji razpravi ni želel sodelovati in je zbornici očital "zažiganje žvižgačev na grmadi". Ob tem je napovedal "objavo dokazov, podatkov in dokumentov, ki dokazujejo manipulacijo pravosodja" od kliničnih psihologov. Tem očita, da "sebi priznavajo strokovnost in jo drugim odrekajo" ter da le branijo svoje položaje.

Čoderl Dobnik je poudarila, da je priprava strokovnega mnenja sodnega izvedenca klinične psihologije zapleten in dolgotrajen postopek, izvedenec kombinira različne metode ter pridobi informacije o strankah v postopku, da bi odgovoril na vprašanja sodišča.

Rigler pa je opozoril, da je na sodiščih vedno več izpodbijanja izvedenskih mnenj, ki jih naroči sodišče, z mnenji zunanjih strokovnjakov, ki ne delujejo nujno v najvišjo korist vseh strank. A odvetnik Kovačič Mlinar je nasprotno ocenil, da mora biti vsak strokovnjak pripravljen, da se njegovo delo in njegovi rezultati preverijo od drugega priznanega strokovnjaka.