Danes je začela veljati novela zakona o zdravniški službi, ki določa naloge, ki jih mora zdravnik izvajati v času stavke. Novela določa, da mora biti zdravnik v času stavke na svojem delovnem mestu in izvajati zdravniško službo tako, da ni ogroženo zdravje ljudi ali premoženje oz. da ne nastajajo nepopravljive posledice. Tako mora denimo v primerih, ko bi nastale take posledice, tudi izdajati obrazce, listine in zdravniška potrdila. Gre denimo za potrdila o začasni zadržanosti od dela.

Vlada je v obrazložitvi pojasnila, da pravica do stavke po ustavi ni absolutna in neomejena. Omejena je s pravicami drugih, tako kot druge človekove pravice in temeljne svoboščine. Pri tem je poudarila zlasti ustavno varovane pravice, kot sta denimo pravici do zdravstvenega varstva in do socialne varnosti. Pomen pravic, ki jih želi zavarovati z novelo, znatno pretehta pomen prizadete pravice stavkajočih, zato je poseg utemeljen tudi z vidika sorazmernosti, meni.

V Fidesu noveli nasprotujejo

V Fidesu temu nasprotujejo, saj po njihovem mnenju novela zakona predstavlja izrazito nesorazmeren in čezmeren poseg v ustavno pravico zdravnikov do stavke in to pravico dejansko ukinja. "Zakon v minimum delovnega procesa med stavko vnaša naloge, ki po svoji vsebini nikakor ne upravičujejo posega v ustavno pravico do stavke, tudi ne z argumentacijo varstva drugih ustavnih pravic," so prepričani.

V sindikatu so zato napovedali, da bodo po uveljavitvi zakona na ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti novele.