"Rastoče število okužb, trpljenje in stiske bolnikov ter njihovih svojcev na eni strani in prezasedenost bolnišnic na drugi terjajo ukrepe in takojšnji odziv celotnega prebivalstva, s čimer bomo preprečili zdravstveno katastrofo in številne nove nepotrebne žrtve," so v pozivu zapisali na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) in ob tem poudarili, da z upoštevanjem ukrepov varujemo svoje življenje in tudi življenje drugih.

Sorodna novica Carotta: Najboljša bi bila pomoč v kadru iz tujine za intenzivne paciente

Pomembno je, da se cepijo tisti, ki se iz različnih razlogov še niso, zelo koristno pa je tudi, da že cepljeni dobijo tretji odmerek, saj s tem "znatno zmanjšajo verjetnost, da bi zboleli sami in okužili druge". Dodali so, da so cepiva, ki jih imamo na voljo, učinkovita. Po podatkih iz številnih držav za desetkrat zmanjšajo verjetnost hujšega poteka bolezni in zelo redko povzročajo resne neugodne stranske učinke.

Predsednik SAZU-ja Peter Štih je na novinarski konferenci ob predstavitvi poziva dejal, da se "vsi zavedamo resnosti situacije". Na dogodku je sodeloval tudi minister za zdravje Janez Poklukar, ki je opozoril, da je cepljenje edini izhod "iz nevzdržnega položaja, v katerem se je znašlo slovensko zdravstvo". Poudaril je, da je znanost jedro naše civilizacije in da če zavračamo znanost, se vračamo v kameno dobo. Znanost je pozval, naj "nikoli ne obupa in naj naprej vse svoje napore vlaga v zamejitev tega virusa in za reševanje življenj".

Če bi bili vsi precepljeni, bi imeli v bolnišnicah 200 ljudi, če ne bi bil cepljen nihče, bi jih bilo od 4000 do 5000, je povedal imunolog Alojz Ihan. V Sloveniji smo trenutno nekje na polovici. "Ko smo enkrat okuženi, poteka tekma z virusom, kdo bo hitrejši, ali naš imunski sistem ali virus," je ponazoril Ihan in dodal, da tudi če se cepimo tri dni pred okužbo z novim koronavirusom, to pomeni tri dni prednosti pred virusom. "Idealno je, da smo polno cepljeni, ampak so številne raziskave pokazale, da vsak dan šteje," je poudaril.

Umrljivost bolnikov v intenzivni negi je okrog 50-odstotna

Predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Noč je opozoril, da so od začetka epidemije na intenzivni negi zdravili 3670 covidnih bolnikov, njihova umrljivost pa je okrog 50-odstotna. "Torej če pride bolnik s covidom-19 v intenzivno terapijo, je 50-odstotna verjetnost, da umre", je poudaril Noč. Verjetnost, da bolnik potrebuje intenzivno zdravljenje, pa je pri cepljenih desetkrat manjša kot pri necepljenih.

Virologinja Tatjana Avšič Županc je dejala, da je trenutno edini gostitelj novega koronavirusa človek, v zgodovini pa se je pokazalo, da lahko take viruse, kjer je edini gostitelj človek, izkoreninimo le s cepljenjem. Dejala je, da je precepljenost pomembna tudi zato, da se virus ne bi široko ohranil v družbi.

Predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC-ja Ljubljana Tadej Battelino je opozoril, da so v tem valu epidemije otroci pomembni prenašalci virusa. "Edini način je, da se otroci cepijo," je dejal Battelino. Po njegovih besedah je virus grožnja družbi in tudi otroštvu, saj lahko tudi pri otrocih po prebolelem covidu-19 pride do drugih bolezni, ki puščajo dolgotrajne posledice.

Da sta pri epidemiji covida-19 dva velika izziva, je poudaril infektolog Franc Strle. Prvi je to, kako ga obvladati. Ampak rešitev obstaja, in to je cepljenje, ki je dokazan in učinkovit pristop, ki pa ga je treba uporabljati. "Drugi pa je, da nam zelo manjka dobronamernosti, strpnosti in solidarnosti, za to pa cepiva ni," je dodal Strle.

Kemik Roman Jerala pa je povedal, da je popolnoma jasno, da bi nas cepivo lahko popeljalo iz trenutnega stanja. Opozoril pa je, da je treba nameniti veliko pozornost tudi spoštovanju zaščitnih ukrepov.