Vlada je sprejela več odločitev, ki zadevajo področje zdravstva, je po seji povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Ministrica je orisala težavo, ki so jo skušali rešiti. Radiologi odhajajo iz javnega sektorja v zasebnega, kjer se izvaja predvsem t. i. prospektivni program, torej magnetna resonanca kolena, rame itd., kjer ni nedopustno dolgo čakajočih. Medtem pa v javnih zavodih ni dovolj radiologov za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Zato je vlada s spremembo uredbe znižala cene za nekatere radiološke storitve. MR bo stal 20 odstotkov manj, CT pa 13 odstotkov. Odslej bodo pri koncesionarjih v veljavi nekatere omejitve pri plačevanju teh storitev, medtem ko teh omejitev v javnih zdravstvenih zavodih ne bo, ti bodo plačani po realizaciji, je povedala Valentina Prevolnik Rupel. Omejujejo tudi načrtovan obseg programa za CT- in MR-storitve.

Družinska medicina in pediatri

S 1. januarjem se bo spremenil model plačevanja ambulant družinske medicine in pediatrije. Spremenili so glavarinske količnike "od meje za odklanjanje pa do povprečja teh količnikov", je navedla ministrica. Nove meje so od 1348 do 1600 količnikov. S tem bodo po besedah ministrice denarno stimulirali zdravstveno osebje, da opredeli več pacientov.

V sklopu prenove plačevanja namenjajo dodatne storitve za obravnave kompleksnih bolnikov, tistih, ki imajo več diagnoz. "Se pravi, da je ta storitev zato, ker je pacient bolj kompleksen, tudi boljše ovrednotena," je pojasnila ministrica. Za ta ukrep namenjajo dodatnih 7,8 milijona evrov.

Dodatna pojasnila so podali v sporočilu za javnost po seji vlade. Prenovo glavarinskih količnikov so v sodelovanju z ministrstvom pripravili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Na zavodu so večkrat poudarili, da so nove količnike izračunali na podlagi dostopnih podatkov. Namen prenove je pravičneje določiti, kako "zahtevne" paciente ima vsaka od ambulant. Po novem bo namreč povprečna zahtevnost pacientov, ki je izražena s količniki, različna tudi po spolu in določena za vsako starost pacienta posebej.

Trenutno je spodnja meja, po kateri lahko zdravniki odklonijo opredeljevanje dodatnih pacientov, postavljena pri 1895 glavarinskih količnikih. Po novem bo spodnja meja pri 1348 količnikih. Na ZZZS-ju so večkrat zatrdili, da je nov količnik primerljiv s prejšnjim in da torej ambulante ob prehodu na nov sistem ne bodo bolj obremenjene. Nekaj ambulant, ki so trenutno blizu meje odklanjanja, bo moralo po spremembi dodatno opredeliti manjše število pacientov.

Ambulante z višjim številom količnikov bodo prejele več denarja. ZZZS bo po napovedih za nagrajevanje bolj obremenjenih ambulant namenil 4,5 milijona evrov na leto. Po določeni meji (2426 količnikov po novem sistemu) pa za vsak dodatni količnik ambulante ne bodo prejele denarja. Namen je preprečiti čezmerno opredeljevanje in s tem pacientom zagotoviti varno obravnavo.

Ob tem po prenovi plačnih modelov zdravnikom ne bo treba več dokumentirati in ZZZS-ju posredovati števila opravljenih posvetov na daljavo in krajših obiskov. Plačilo za te storitve bo po novem vključeno v plačilo glavarinskih količnikov. Uvajajo tudi novo, bolje plačano storitev domačih obiskov pacientov, ki imajo več sočasnih zdravstvenih težav.

Novela uredbe prinaša tudi nove smernice za napotovanje na področju fizioterapije in interne medicine. Število fizioterapevtskih obravnav na en delovni nalog bo omejeno na največ 15, ob tem pa so fizioterapijo za tretjo in vsako naslednjo ponovno napotitev pacienta za isto diagnozo omejili na največ tri obravnave.

Uredba bo s 1. januarjem znižala cene radioloških storitev. Za opravljene magnetne resonance (MR) bodo izvajalci v javni mreži v povprečju prejeli 21 odstotkov manj denarja, za računalniško tomografijo (CT) pa 13 odstotkov manj. Prihranek za zdravstveno blagajno je ocenjen na 16,6 milijona evrov na leto.

Nove "dodatne ambulante"

Ker s koncem leta potečejo t. i. ambulante za opredeljene, uredba uvaja t. i. dodatne ambulante, ki imajo "popolnoma enak standard in popolnoma enak način dela", je navedla ministrica.

Druge novosti

Novela uredbe prinaša tudi nekaj sprememb na sekundarni ravni. Med drugim bodo javne bolnišnice in oba univerzitetna klinična centra lahko dobili dodatna sredstva za plačilo krvi in krvnih pripravkov, za to z novelo namenjajo 17,3 milijona evrov. Novela predvideva tudi 16,6 milijona evrov za boljše vrednotenje urgentnih obravnav v okviru urgentnih ambulant oziroma centrov.

Prenovili so tudi model plačevanja ambulantne dejavnosti kardiologije, in sicer bo en tim na leto moral opraviti 4400 storitev, od tega vsaj 930 prvih pregledov, dejavnost pa se bo še naprej plačevala po realizaciji. Vsi izvajalci, ki bodo opravili 930 prvih pregledov, bodo upravičeni do 10 odstotkov višje cene prvega pregleda za vse preglede. V noveli so za to predvideli 247.000 evrov za leto 2025.

Vrednost ukrepov uredbe na letni ravni znaša 36,6 milijona evrov. Nekateri ukrepi se bodo uveljavili še v tem letu, nekateri v prihodnjem.