To je za švedsko televizijo SVT potrdil predsednik švedske Zdravniške zbornice Johan Styrud. Po navedbah SVT-ja nekateri zavrnejo cepljenje, ko izvejo, da bodo dobili odmerek AstraZenece.

Styrud pravi, da jim ne uspe dovolj hitro najti nadomestnih posameznikov, ki bi se bili pripravljeni cepiti z AstraZenecinim cepivom, in če cepivo ni porabljeno v nekaj urah, ga morajo zavreči. Hkrati je poudaril, da so koristi cepljenja v boju proti pandemiji covida-19 bistveno večje od tveganja, ter pozval ljudi, naj se cepijo.

Na Švedskem so po objavi podatkov, da so se pri manjšem številu ljudi po prejemu cepiva AstraZenece pojavili krvni strdki, cepljenje s tem cepivom omejili na starejše od 65 let.

Bolgarija: Cepivo AstraZenece ne več za ženske, mlajše od 60 let

V Bolgariji medtem zaradi možnosti pojava krvnih strdkov kot redkega stranskega učinka s cepivom AstraZenece ne bodo več cepili žensk, mlajših od 60 let, je sporočil bolgarski minister za zdravje Kostadin Angelov. Kljub temu bodo tiste, ki po prvem odmerku cepiva AstraZenece niso imele resnih stranskih učinkov, morda prejele tudi drugi odmerek.

Vse, ki bodo zavrnile drugi odmerek tega cepiva, bodo v drugo cepili s cepivom Pfizerja ali BionTecha. Angelov je opozoril, da tisti, ki so bili cepljeni le z enim odmerkom, ne bodo prejeli potrdila o cepljenju.

Po objavi Evropske agencije za zdravila (Ema), da je treba določene motnje strjevanja krvi obravnavati kot zelo redek stranski učinek cepiva proti covidu-19 podjetja AstraZeneca, je več držav omejilo cepljenje s tem cepivom. Španija in Italija bosta denimo z njim cepili le starejše od 60, Belgija pa starejše od 55 let.

V Bolgariji, ki ima 6,9 milijona prebivalcev, so doslej porabili skoraj 640.000 odmerkov cepiva. Število novih okužb v tej državi pada od 16. aprila, v zadnjih 14 dneh so potrdili 570 novih okužb na 100.000 prebivalcev.

EU bo šestim balkanskim državam razdelila 651.000 odmerkov cepiva

EU bo v razdeljevanje cepiv iz skupne nabave vključila tudi Zahodni Balkan. Med majem in avgustom bo šestim državam namenila 651.000 odmerkov cepiva podjetij Pfizer/BioNTech. Koordinacijo bo prevzela Avstrija.

Avstrija bo v ta namen s Pfizerjem in BioNTechom sklenila ustrezno pogodbo in poskrbela tudi za vmesno financiranje. Dunaj bo za to sprostil 11 milijonov evrov iz sklada za pomoč tujim državam ob naravnih nesrečah. Denar bo po zaključeni predaji cepiva dobil povrnjen iz cepljenju namenjenih sredstev v okviru predpristopne pomoči EU-ja.

Zapleten postopek je nujen, ker lahko do cepiva iz okvira skupne nabave EU-ja dostopajo le države členice, pojasnjuje avstrijsko zunanje ministrstvo.

Dogovor o namenitvi cepiv Zahodnemu Balkanu je potrdila tudi Evropska komisija. "Evropska unija stoji ob svojih partnerjih v regiji, ki so se na nas obrnili po podporo," je sporočila predsednica Ursula von der Leyen in se ob tem zahvalila Avstriji za pomoč pri prenosu cepiv.

Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je spomnil, da EU pomaga Zahodnemu Balkanu že vse od začetka pandemije, ko je regiji namenila zlasti medicinsko opremo. "Sedaj bomo po celotni regiji pomagali zagotoviti cepljenje vseh zdravstvenih delavcev v prvi frontni liniji, pa tudi nekaterih drugih ranljivih skupin," je sporočil. "Ni nam vseeno za Zahodni Balkan, katerega prihodnost je v Evropski uniji."

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg ob tem izpostavlja pomemben signal solidarnosti z državami v neposredni soseščini EU-ja, katerim je Avstrija "še posebej blizu tudi po človeški in kulturni plati". Pomoč v obliki cepiv je po njegovih besedah tudi v velikem interesu same Avstrije in Unije, sploh v kontekstu lanskoletne razprave ob vračanju turistov z Zahodnega Balkana. "Velja načelo: Nihče ni varen, dokler niso varni vsi," je poudaril.

Zagotovil je še, da prek tega ukrepanja ne bo ogrožena oskrba Avstrije s cepivom. "Gre za odmerke, ki jih je EU zagotovil izrecno z namenom predaje partnerskim državam," je pojasnil.

Glede skrbi, da sta Kitajska in Rusija prek t. i. cepilne diplomacije že prej močno okrepili svoj vpliv, pa je menil: "Vedno je mogoče govoriti o tem, da bi lahko ukrepali prej, a pomembno je, da se zgodi in poleg tega ni niti minuto prepozno." Šlo naj bi za prvi korak in nikakor za zadnjo tovrstno akcijo.

Srbija pred Avstrijo, ostale države precej zadaj

Čeprav Srbija pri uspešnosti cepljenja proti covidu-19 celo prekaša Avstrijo - najmanj prvi odmerek je prejelo 27 odstotkov prebivalcev -, pa je doslej v BiH, na Kosovo in v Severno Makedonijo prispelo le malo cepiv. Te države bodo tako tudi dobile največji delež.

Od skupno 651.00 odmerkov jih bo šlo 214.000 v BiH, 145.000 v Albanijo, 119.000 v Severno Makedonijo, 95.000 na Kosovo, 42.000 v Črno goro in 36.000 v Srbijo. EU želi, da bi z odmerki v prvi vrsti cepili zdravstveno in negovalno osebje, pa tudi ogrožene skupine.

Skupno je EU državam Zahodnega Balkana v okviru instrumenta predpristopne pomoči za nakup cepiv namenila 70 milijonov evrov.

Nizozemska odpira terase lokalov

Nizozemska vlada bo delno sprostila ukrepe za zajezitev koronavirusa. 28. aprila bo odpravljena policijska ura, ki so jo uvedli januarja, odprle se bodo tudi terase lokalov. "Upali si bomo tvegati, 28. aprila bomo naredili prve previdne korake," je povedal premier Mark Rutte. "Seveda smo veseli, da je to znova možno, saj si družba želi več svobode."

Lokali bodo lahko stregli na terasah med 12. in 18. uro, omejeno je število gostov. Sprostili bodo tudi ukrepe glede zasebnega druženja, saj bodo lahko ljudje doma sprejeli do dva gosta dnevno, doslej so lahko le enega. Po novem bodo normalno delovale tudi trgovine, saj za njihov obisk ne bo več potrebna rezervacija termina.

Število okužb je sicer še vedno v porastu, v državi pa skušajo medtem okrepiti kampanjo cepljenja. V zadnjem tednu so potrdili skoraj 54.000 novih okužb, kar je 5,3 odstotka več kot teden prej.