Stopnja precepljenosti se je po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) znižala predvsem iz dveh razlogov – deloma zato, so se kampanje cepljenja v času pandemije covida-19 ustavile oziroma so jih zavrli protikoronski ukrepi, deloma pa zato ker so bile države prisiljene finančna sredstva preusmeriti na druga pereča področja.

Leta 2020 kar 23 milijonov otrok po svetu ni prejelo priporočenih rutinskih cepljenj, kar je največ po letu 2009, še ugotavlja poročilo.

Izredno kužni virus ošpic se širi kapljično, predvsem med govorjenjem, kihanjem in kašljanjem. Bolezen se začne s simptomi, podobnimi gripi, nadaljuje pa s kožnim izpuščajem. Vodi lahko tudi v pljučnico, vnetje srednjega ušesa ali celo možgansko vnetje. Posledice so potencialno zelo nevarne, celo smrt, in lahko občutno oslabijo imunski sistem.

Večina primerov v Afriki in vzhodnem Sredozemlju

Januarja in februarja letos so po svetu potrdili 17.338 primerov ošpic, kar je skoraj dvakrat več kot 9665 primerov v enakem obdobju lani. Dejanske številke so še veliko višje.

Med lanskim in letošnjim aprilom so zaznali 21 večjih izbruhov te bolezni, večinoma v Afriki in v vzhodnem Sredozemlju. Države z najobsežnejšimi izbruhi so Somalija, Jemen, Nigerija, Afganistan in Etiopija.

Zaradi vojn številni otroci brez cepljenja

Položaj so še poslabšali konflikti in vojne v Ukrajini, Etiopiji, Somaliji in Afganistanu, ki so na milijone ljudi prisilile v beg, zaradi česar otrok niso cepili, mnogi begunci pa so prisiljeni zasilno bivati v prenatrpanih centrih, kjer se bolezni hitro širijo.

Večina držav je odpravila ukrepe družbenega distanciranja, uvedene v času pandemije, zato se je nevarnost obsežnejših izbruhov različnih visoko nalezljivih bolezni še povečala, opozarjata WHO in Unicef ter svarita pred "popolno nevihto", ki bi lahko ogrozila življenja na milijone otrok. Kot posebej nevaren izpostavljata izbruh rumene mrzlice, ki se nakazuje na zahodu Afrike.