Svetovna zdravstvena organizacija po navedbah društva debelost kot bolezen opredeljuje že od leta 1997. "Ker dobiva razsežnosti pandemije, je velik zdravstveni in družbenoekonomski problem," poudarjajo v društvu in dodajajo, da je debelost za kajenjem na drugem mestu med odpravljivimi dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja, ki so glavni vzrok za umrljivost v sodobni civilizaciji.

Po navedbah društva, ki se sklicuje na podatke NIJZ-ja, je v Sloveniji čezmerno težkih skoraj polovica moških in ena tretjina žensk. Z debelostjo pa živi slabih 21 odstotkov moških in dobrih 15 odstotkov žensk. "Število ljudi s čezmerno telesno maso in tistih, ki imajo debelost, narašča s starostjo in doseže svoj vrh v kategoriji nad 55 let," so zapisali v sporočilu za javnost.

Debelost je kronična bolezen

Na okrogli mizi Debelost so pred dnevom debelosti strokovnjaki poudarili, da družba debelosti pogosto ne prepoznava kot bolezen, ampak kot napačno izbiro življenjskega sloga, čeprav lahko debelost življenje posameznika skrajša za 10 let in več.

Po besedah endokrinologinje v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Mojce Jensterle Sever je bila debelost kot bolezen opredeljena že leta 1997. Kljub temu je številni bolniki pa tudi družba ne dojemajo kot bolezen, ampak kot estetsko motnjo in rezultat življenjskega sloga, je dodala družinska zdravnica v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana Nena Kopčavar Guček. Številni bolniki zato potrebujejo čas, da se sprijaznijo s postavljeno diagnozo.

Debelost je kronična bolezen, saj je ni mogoče zdraviti v okviru enkratne zdravstvene obravnave, je pojasnila. Prav tako debelost spremljajo številne druge zdravstvene težave, med njimi bolezni kože, okostja in rak. Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in zdravnik Matija Cevc je ob tem omenil še sladkorno bolezen in povišan krvni tlak. "Z debelostjo so povezane praktično vse nenalezljive kronične bolezni," je pojasnil.

Jensterle Sever je dodala, da je debelost kronična bolezen, ker se razvija počasi in ker traja do konca življenja. Po njenih besedah lahko zgolj ob presežku 11 kalorij dnevno vsako leto pridobimo pol kilograma telesne teže, kar v desetih letih skupaj pomeni dodatnih pet kilogramov teže.

Poudarila je, da nekateri posamezniki podedujejo nagnjenost k debelosti: "Če jo razvijejo, pa je odvisno od dejavnikov tveganja." Zato je preventivo treba začeti že pri otrocih, še posebno pri tistih z večjimi tveganji, katerih starši imajo čezmerno telesno težo.

Cevc je navedel različne stopnje debelosti. Stopnje debelosti na enostaven način opredeljuje indeks telesne mase (ITM), je dejala Jensterle Sever. Dodatno pa debelost opredeljujejo še z drugimi kazalniki, med njimi z merjenjem obsega pasu.

Kopčavar Guček je povedala, da se obravnava bolnika z debelostjo začne na osnovni ravni zdravstva, torej v zdravstvenih domovih. Preventivna dejavnost, ki so jo tudi na področju debelosti izvajale medicinske sestre v referenčnih ambulantah, je zaradi prerazporejanja kadra na točke za odvzem brisov na koronavirus, v cepilne centre in covidne ambulante med epidemijo covida-19 zastala. V ZD-ju Ljubljana so preventivno dejavnost po njenih besedah sicer ponovno vzpostavili.

Poudarila je tudi pomen družinskih zdravnikov, ki imajo pogosto priložnost spoznati več članov iste družine. Tako se velikokrat zgodi, da v procesu hujšanja posameznika sodeluje tudi njegova družina.

Multidisciplinarna obravnava debelosti

Debelost je treba obravnavati multidisciplinarno, je opomnila. Tako bi bilo po njeni presoji v proces hujšanja posameznika smiselno vključiti tudi fizioterapevte in psihologe, saj so posamezniki s čezmerno telesno težo v družbi pogosto še vedno stigmatizirani in imajo slabo samopodobo, so depresivni in imajo slabo motivacijo, pa tudi demenco. Spomnila je tudi, da debelost vpliva na hujši potek covida-19.

Kot ključno v procesu hujšanja je Cevc poudaril stalno motivacijo in spodbujanje posameznika, brez strašenja. Opozoril je na reklamiranje sladkih pijač in na nevarnosti reklam, ki obljubljajo hitro izgubo telesne teže. "Shujšati ni problem, problem je vzdrževati telesno težo," je dodala Kopčavar Guček.

Nezdrava hrana in pijača v avtomatih

V društvu za zdravje srca in ožilja in Zvezi potrošnikov Slovenije tudi ugotavljajo, da v številnih prodajnih avtomatih, tudi v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, prevladujejo nezdravi prigrizki in pijače. Avtomati tako predstavljajo še neizkoriščen potencial za spodbujanje prehranskih navad ljudi k bolj zdravim izbiram.

Direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Nataša Jan poudarja, da bi morale biti zdravstvene ustanove in fakultete vzor za zdrave izbire hrane, kot so živila z manj maščobe, nasičenih maščobnih kislin, soli, sladkorja, z nižjo energijsko vrednostjo in veliko prehranskih vlaknin. "Zaposleni in študentje namreč preživijo povečini kar tretjino dneva v teh institucijah in so zanje živila iz prodajnih avtomatov pogosto edina izbira," je poudarila.

Pred dvema letoma se je društvo pridružilo Zvezi potrošnikov Slovenije v projektu Moja izbira = veš, kaj ješ izbira. Skupaj so vsem zdravstvenim ustanovam in fakultetam v državi septembra lani poslali pobudo, naj postane spoštovanje priporočil za polnjenje prodajnih avtomatov nujen vstopni pogoj, da ponudniki lahko kandidirajo za namestitev prodajnega avtomata.