Neformalno okolje brez pritiskov in klasičnih avtoritet, zgledi vrstnikov ali starejših ter splošno pozitivna in kreativna klima v mladinskih organizacijah so razlogi, ki zagotavljajo potencialno velik vpliv organizacij na zdrave življenjske navade mladih. Raziskave projekta Za zdravje mladih so pokazale, da se organizacije sicer zavedajo pomena zdravja mladih, vendar pa svojega potenciala na tem področju pogosto ne izkoristijo.

Na posvetu so predstavili izsledke raziskav, opravljenih v sklopu izvajanja projekta Za zdravje mladih, o vlogi mladinskih organizacij oz. mladinskega sektorja pri promociji zdravega življenjskega sloga med mladimi. V drugem delu posveta so udeleženci pripravili konkretna priporočila za spodbujanje zdravega življenjskega sloga med mladimi.

Raziskave so pokazale, da se predstavniki mladinskih organizacij, ki so sodelovali pri intervjujih, zavedajo pomena krepitve zdravja in zdravega življenjskega sloga. V splošnem menijo, da je to pomembno področje, kateremu bi bilo potrebno posvečati več pozornosti, vendar se to v manjši meri odraža v konkretnih aktivnostih mladinskih organizacij. »Mladinske organizacije imajo po večini pozitivne vplive na duševno in fizično zdravje mladih, ne smemo pa pozabiti tudi na negativne.« je poudarila ena od avtoric raziskave Daša Kokole iz Brez izgovora Slovenija. V tem pogledu je izpostavila tematiko alkohola oz. pretiranega konzumiranja alkohola na dejavnostih, ki jih izvajajo mladinske organizacije in možen negativen vpliv vrstniškega pritiska. Kot drug potencialen negativen vpliv je bila izpostavljena izgorelost, tako prostovoljcev v mladinskih organizacijah, kot zaposlenih. Dr. Metka Kuhar (Fakulteta za socialno delo), avtorica raziskave Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga se je v svojem nastopu dotaknila tematike pretirane obsedenosti z zdravjem, ki ga nekateri vidijo kot ideološki konstrukt. Dr. Metka Kuhar je kot primere takšnega vedenja izpostavila »zdravizem« in ortoreksijo.

Raziskave, ki sta jih predstavili dr. Metka Kuhar in Daša Kokole prinašata pomembne ugotovitve in podatke, na podlagi katerih bodo zasnovane aktivnosti socialnega marketinga na področju promocije zdravja. Dr. Tanja Kamin (Fakulteta za družbene vede), strokovnjakinja za socialni marketing je poudarila, da socialni marketing ni samo informiranje in ozaveščanje o posledicah na primer pitja alkohola, temveč je to pristop, usmerjen v spreminjanje vedenj.

S svojimi predlogi za vzpostavitev boljšega podpornega okolja za spodbujanje zdravega življenjskega sloga so pripomogli tudi udeleženci posveta, ki so po zaključenem delu v manjših skupinah vsem zbranim predstavili svoje ugotovitve. Eno izmed njihovih ključnih priporočil je bilo zagotavljanje dolgoročnega financiranja večjih in bolj celostnih projektov, izpostavili pa so tudi, da je potreben preskok v mentaliteti mladih, ki vrednoto zdravja po pomembnosti postavljajo v poznejša življenjska obdobja.