Cilji tradicionalnega slovenskega zajtrka in dneva slovenske hrane, ki ju obeležujemo v petek, so po besedah kmetijskega ministra Dejana Židana jasni. Ponovno želijo obuditi kulturo zajtrka, ki se preveč pogosto opušča in dati poudarek lokalni ponudbi hrane.

Ta se je začel na pobudo Čebelarske zveze Slovenije pred enajstimi leti kot medeni zajtrk, ki je do danes prerasel v nacionalni projekt. "Ponosni smo, ker nas z medenimi zajtrki in promocijo lokalne hrane kopirajo tudi po Evropi," je dejal prvi mož zveze Boštjan Noč na Brdu pri Lukovici, kjer so predstavili letošnji projekt slovenskega tradicionalnega zajtrka.

Generalna direktorica direktorata za javno zdravje Mojca Gobec je ob tem poudarila, da sta tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane pomemben sestavni del nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti, ki ima cilj izboljšati zdravje populacije, zmanjšati breme debelosti in kroničnih bolezni.

Vedno več otrok in odraslih zajtrkuje
"Se pa že dogajajo pozitivni premiki v navadah. Vedno več otrok zajtrkuje, prav tako zajtrkuje tudi vedno več odraslih, kjer so ženske sicer boljše od moških. Tako pri odraslih kot otrocih opažamo pomemben upad uživanja sladkih gaziranih pijač, kjer smo bili visoko na lestvicah tudi v evropskem merilu. Pojemo več sadja in tudi zelenjave, kar je vse skladno s priporočili zdrave prehrane," je ob robu novinarske konference poudarila Gobčeva.

Okolijska ministrica Irena Majcen je spomnila, da so čebele in druge žuželke prvi kazalnik, če je v okolju kaj narobe. Opozorila je še, da hrana ne sodi v odpadke.

Da je Slovenija lahko ponosna na edinstven sistem organiziranja šolske prehrane, je poudarila Irena Simčič z Zavoda RS za šolstvo. Dnevno šole pripravijo več kot 680.000 obrokov, se pa hkrati soočajo s prehranskimi navadami, ki jih otroci prinesejo od doma. Opozorila je še, da se otroci z gospodinjskim poukom žal srečajo samo v petem in šestem razredu osnovnih šol.

Manj debelih mladostnikov
Na vprašanje o konkretnih smernicah pri prehranjevanju otrok v zadnjih letih je Ivan Eržen z nacionalnega inštituta za javno zdravje pojasnil, da se je upadanje uživanja zelenjave, ki je trajalo vse do leta 2012, vendarle ustavilo. Hkrati beležijo manjšo debelost mladostnikov, vse več otrok zajtrkuje in uživa manj sladkih pijač.

Državna sekretarka na kulturnem ministrstvu Damjana Pečnik je ob tem spomnila, da je tradicionalna hrana tudi del naše zgodovine in kulture. Otrokom želijo skozi kulturne umetnostne vsebine ta del slovenske dediščine še bolj približati in razvijati.

Tradicionalni zajtrk in dan slovenske hrane združujeta vso agroživilsko verigo. Direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc je spomnila, da ta združuje 50.000 aktivnih kmetov, več kot 100 zadrug in 700 živilskih podjetij ter da je lokalna hrana plod znanja, izkušenj, raziskav in dela pridnih rok. S posebnim portalom, ki je namenjen javnim naročilom, pa bodo skušali javnim zavodom olajšati naročanje doma pridelane hrane.

Domača zdrava hrana je boljša
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič pa je opozoril, da je projekt tradicionalnega slovenskega zajtrka prišel ob pravem času. "Ko je bil slovenski potrošnik že usmerjen v tujo hrano, smo to spremenili. Zdaj vsak otrok ve, da imamo domačo zdravo hrano in uvoženo, ki je drugačna," je dejal. Tudi on veliko stavi na omenjeni portal za javna naročila.

Zaveda pa se, da je njihova naloga, da bodo količine zagotovili po ceni, po kateri jo bo kmet z veseljem prodal in si jo bo potrošnik tudi lahko privoščil. Ob tem je zagotovil, da bodo imeli v petek otroci, kljub hudim vremenskim težavam v kmetijstvu v zadnjih dveh letih, na mizah slovenska jabolka.

Prizadevanja za svetovni dan čebel
Židan je ob predstavitvi letošnjega tradicionalnega slovenskega zajtrka in dneva slovenske hrane predstavil tudi zadnje stanje pri slovenskih prizadevanjih za razglasitev svetovnega dneva čebel.

V petek bo pristojni odbor Združenih narodov po njegovih besedah glasoval o tej slovenski pobudi. "Več kot 100 držav je že sopodpisalo našo pobudo, tudi Rusija, ZDA in Kitajska. Predvidoma drugi teden v decembru pa bo o tem glasovala generalna skupščina Združenih narodov. Ta projekt svet razume kot droben kamenček v boju proti svetovni lakoti. Svetovni dan čebel svet razume kot dejanje poguma majhne države," je sklenil kmetijski minister.