Med mladimi, starimi od 10. do 16. let je najpogostejša zasvojenost s pametnimi telefoni. Foto:
Med mladimi, starimi od 10. do 16. let je najpogostejša zasvojenost s pametnimi telefoni. Foto:

Jaz sem odvisen od telefona in tudi računalnika, saj z njima preživim večino svojega prostega časa, nam je zaupal 13-letni Nik, ki prosti čas preživlja zunaj ali z igranjem igric. Dnevno brska po spletu 8 ur ali več. To se mu zdi preveč. Včasih staršem tudi prikriva, koliko časa dejansko preživi za računalnikom. Vsak dan se mu zgodi, da želi preživeti manj časa na internetu, pa mu ne uspe.

false
Spletna komunikacija ne more nadomestiti komunikacije iz oči v oči, a kljub temu vedno več mladih z uporabo družabnih omrežij pretirava. Foto: EPA

Tehnologija ni problem, problem je šibka osebnost. Midva ne napovedujeva vojne novi tehnologiji, brez nove tehnologije ne bo šlo. Ne smemo je prepovedovati in obsojati. S tem naredimo največjo napako. Moramo jo spoznati, se z njo soočiti in jo razumeti. Ogromno staršev prav iz strahu in zaradi površnih informacij radikalno reagira in naredi več škode kot koristi.

Miha Kramli

Se me še lahko rešiš?

Ko govorimo o zasvojenosti to navadno povezujemo z uporabo prepovedanih drog, alkohola in tobaka. Na drugačen način, a prav tako nevarna pa je nekemična zasvojenost. Sem štejemo odvisnost od iger na srečo, odvisnost od hrane (bulimija, anoreksija), odvisnost od odnosov, od nakupovanja in zadolževanja, odvisnost od sanjarjenja, televizije, od računalniških igric in interneta, odvisnost od dela.

Prekomerna raba novih tehnologij je lahko znak drugih težav, kot so žalost, jeza, depresija, nizka samopodoba.


Najmočnejša, najpogostejša je med mladimi zasvojenost z uporabo pametnega telefona
Kot pravi Miha Kramli, terapevt in vodja ambulante za bolezni zasvojenosti v Novi Gorici, pametni telefon postane problem takrat, kadar postane mladostnikov spremljevalec tudi celo noč in starši tega niti ne vedo. "Zato je izrednega pomena, predno dobi mlad človek v roke pameten telefon, da se nauči z njim ravnati tako, da sebi ne škodi. Osnovnošolci ne bi smeli imeti pametnega telefona, ki ga lahko neomejeno uporabljajo." Mladi na pametnem telefonu najpogosteje uporabljajo socialna omrežja in igrajo igrice. Se pa najdejo tudi izjeme, kot je 12-letna Špela: "Kadar sem na internetu po navadi počnem ali iščem kaj za šolo. Ne igram pa igric ali česa takšnega, ker jim ne zaupam."

Ena ura, dve, pet ... kdaj je preveč?
Čas, ki ga mladostniki porabijo za brskanje po internetu, socialnih omrežjih ali igranje igric, je različen. 14-letna Pika: "Maksimalno 3 ure, niti ne preveč. Preveč je recimo od 6 do 7 ur." 13-letni Gaber: "Med počitnicami dve uri, sicer pol ure. Ena ura bi bila ustrezna. Preveč je več kot dve uri na dan." 15-letna Karmen: "Okoli 3 do ­4 ure. Ne, ne zdi se mi preveč. Preveč je več kot 4­ do 5 ur." 12-letna Špela: "Med počitnicami približno 15 min na dan, med šolo pa približno eno uro. Ne to se mi ne zdi preveč. Po mojem je preveč ko si cele dneve za računalnikom."

Kaj pa pravijo strokovnjaki? Za mlade do 12. leta je ta čas pol ure na dan in po 12. letu 1 uro na dan. Govorimo seveda o času, ki ga porabite za zabavo, sprostitev. Če brskate z namenom je to povsem nekaj drugega, kot če brskate kar tako.

Nova tehnologija omogoča tudi druge odvisnosti
Kot pravi Miha Kramli je poleg odvisnosti od pametnih telefonov, socialnih omrežij vedno več tudi odvisnosti od igranja različnih iger. "Poleg socialnih omrežij je veliko igranja pokra, iger na srečo. V začetku srednje šole in ob koncu osnovne šole opažamo igranje različnih iger. Ta nova tehnologija to vse omogoča. Včasih je bilo treba iti v kiosk, na okence loterije ali v igralnico in tam so lahko prodajalci videli ali je človek polnoleten ali ni, preko nove tehnologije pa imajo mladi dostop. Prihaja do finančnih dolgov, do zasvojenosti. Želja postati profesionalni igralec pokra je močna, ker mislijo da se to da naučiti, da postaneš tisti, ki obvlada igro, ki obvlada srečo, da postanejo gospodarji igre in gospodarji sreče. In v to so prepričani. Zakaj? Zato, ker je v najstniških letih velik del možganov zablokiran za dojemanje posledic."

Ne verjemite, ne poskusite vsega, kar preberete na spletu!
Razlogi, ki privedejo do nekemične odvisnosti so različni. Pogosto je to lahko znak drugih težav. Mladi uporabljajo novo tehnologijo za tolažbo, za preganjanje praznega časa. To je huda stiska, poudarja naš sogovornik, če človek ne ve kaj bi sam s seboj, če ne ve, kaj ga izpolnjuje, kaj ima rad, ali pa da je nezaupljiv oziroma nima možnosti da bi komu povedal stvari, ki ga mučijo. "V našo ambulanto so pripeljali najstnico, ki je imela težave in ni imela nikogar, na katerega bi se lahko obrnila po nasvet. Zato je pomoč iskala na spletu. Nek elektronski "prijatelj" ji je povedal, da kadar se on počuti tako, vzame žiletko in se malo poreže. In dekle je poskusilo. Čez približno pol leta pa so jo pripeljali v ambulanto kot zasvojenko z rezanjem. A problem je bil drugod - ni bilo prostora, da bi bila slišana, zato je našla komunikacijo na spletu, ki pa ni nujno pozitivna."

Ste že slišali za digitalno demenco?
To ne pomeni, da si mladostnik ne zapomni, ali pa ni sposoben opraviti določenih stvari v življenju. To pomeni, da je mladostnik lahko, ko igra igrice, kot oseba zelo živ, kot osebnost pa razpada. Mladostnik si lahko preko socialnih omrežij dopisuje z virtualnimi prijatelji z vsega sveta, tudi v več jezikih. Vendar, ko zapusti socialno omrežje, je tako, kot bi ga izklopili iz elektrike. "Zdaj imamo ogromno živih oseb na pametnih telefonih, računalnikih, tablicah, ampak so kot osebnosti neuporabne. Dogaja se da ti ljudje, ki jih ni malo, pretepejo svoje starše, da so fizične posledice tega zelo hude - razbite hiše, stanovanja, avtomobili", poudarja Miha Kramli.

Problem odvisnosti od interneta, računalnikov, pametnih telefonov je vedno večji, vedno nižja je starostna meja uporabnikov, ki ne znajo preživeti dneva brez klikanja, brskanja po spletu in preživljanja časa v virtualni resničnosti. Univerzalnega zdravila ni, zato morate mladi, če se želite otresti odvisnosti, ali se ji izogniti, spremeniti svoje navade. Organizirajte si čas, omejite uporabo nove tehnologije, več se družite s prijatelji v resničnem življenju in v naravi.

Internetna odvisnost vpliva na zdravje in odnose. Začne se s pomanjkanjem spanja, lahko se pojavijo bolečine v hrbtu, trpijo tudi oči. Zaradi neprespanosti in pomanjaknja časa se kopičijo težave v šoli, odvisniki redno zamujajo, so nezbrani, nimajo časa za prijatelje in pozabijo na cilje in želje, ki so jih imeli predno so padli v svet zasvojenosti.

V okviru projekta Za zdravje mladih delujejo promotorji zdravja, ki poleg alkohola in tobaka pozornost namenjajo tudi zdravi prehrani in duševnemu zdravju ter drugim oblikam kemičnih in nekemičnih odvisnoti. Več o projektu in tem, kako lahko morda tudi ti postaneš del ekipe, najdeš na spletni strani Za zdravje mladih.

Jaz sem odvisen od telefona in tudi računalnika, saj z njima preživim večino svojega prostega časa, nam je zaupal 13-letni Nik, ki prosti čas preživlja zunaj ali z igranjem igric. Dnevno brska po spletu 8 ur ali več. To se mu zdi preveč. Včasih staršem tudi prikriva, koliko časa dejansko preživi za računalnikom. Vsak dan se mu zgodi, da želi preživeti manj časa na internetu, pa mu ne uspe.

Tehnologija ni problem, problem je šibka osebnost. Midva ne napovedujeva vojne novi tehnologiji, brez nove tehnologije ne bo šlo. Ne smemo je prepovedovati in obsojati. S tem naredimo največjo napako. Moramo jo spoznati, se z njo soočiti in jo razumeti. Ogromno staršev prav iz strahu in zaradi površnih informacij radikalno reagira in naredi več škode kot koristi.

Miha Kramli

Se me še lahko rešiš?