Uvedba sistema eBOL zdravnikom prinaša nekaj dodatnega klikanja, a bo marsikomu prihranil precej časa. Ker v trenutnem prehodnem obdobju zdravniki izdajajo tako elektronski kot papirnati bolniški list, se za bolnike, ki so zaposleni, in za starše, ki doma ostanejo zaradi nege otroka, še ni kaj dosti spremenilo. S 1. februarjem pa obisk zdravnika samo zato, da bi prevzeli bolniški list in ga nesli delodajalcu, ne bo več potreben. Kar bo prihranilo kar nekaj časa zaposlenim, delodajalcem in tudi zdravnikom. Če se bo obisk družinskih ambulant zaradi izdajanja elektronskega bolniškega lista zmanjšal za pet odstotkov, bi to na letni ravni pomenilo 78.600 obiskov manj, kar predstavlja obseg delovanja 8,5 ambulante družinske medicine, so izračunali na ZZZS-ju.

Lili Žura, direktorica Zdravstvenega doma Kranj, je bila do sistema vseeno nekoliko kritična, saj naj bi eBOL olajšal pridobivanje bolniške listine predvsem bolnikom, zdravniki pa za izdajo elektronskega bolniškega lista porabijo več časa kot pri izdaji papirnatega. "E-bolniška izvajalcem ni v olajšanje, medtem ko uporabnikom najverjetneje je," pove Žura.

"To nikakor ni razbremenitev za nas, je pa za druge," besede direktorice potrdi vodja družinske medicine v ZD-ju Kranj Luka Kristanc, a doda, da sistem za zdaj deluje solidno. "Za zdaj se v praksi obnese, prinaša pa dodatno klikanje, ki bi lahko bilo poenostavljeno. Do zapletov bi lahko kvečjemu prišlo pri menjavanju zdravnikov, a mislim, da se tudi to rešuje." Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so nam zatrdili, da težav z menjavo zdravnikov ni.

Namesto ročnega – digitalni podpis

Pilotna uvedba eBOL-a se je pri treh zdravstvenih domovih in štirih zasebnikih začela že septembra lani, ko so programske hiše sistem še testirale in izboljševale. Na nacionalni ravni pa so sistem začeli uvajati v novembru in decembru. "Trenutno je v tem prehodnem obdobju nekaj malega težav s programsko opremo, ki pa jih v sodelovanju z ZZZS-jem in programskimi hišami odpravljamo. Načrtujemo pa tudi dodatno izboljšavo, da zdravnikom ne bo treba tako pogosto vtipkavati PIN-a. V razvoju je aplikacija in upamo, da bo na voljo čim prej, da nam olajša delo," pojasni Aleksander Stepanović, direktor Zdravstvenega doma Škofja Loka.

Tako Kristanc kot Žura sta imela pri zamudnosti izdaje eBOL-a najverjetneje v mislih dejstvo, da mora zdravnik za vsakega bolnika posebej vtipkati kodo, da lahko vstopi v sistem in odpre ali zaključi bolniški dopust. A kot pojasnjuje Stepanović, skušajo razvijalci sistem prilagoditi tako, da kode ne bi bilo treba vpisovati tako pogosto, temveč bi z enim vpisom PIN-kode zdravnik lahko dostopal do več bolnikov. "Če je pacientov veliko, potem se vtipkavanje kode za vsakega posebej pozna pri času. Sicer je vse enako kot prej, razlika je le v digitalnem podpisu. Prej pa se je zdravnik podpisal na roko, zdaj se podpiše digitalno," pojasnjuje Stepanović. Ročni podpis je hiter, vnašanje kode v kombinaciji z nagajanjem programa pa lahko stvari zavleče, a Stepanović upa, da bodo te težave do začetka februarja odpravljene.

Da pripravljajo aplikacijo "Pin Manager", navajajo tudi na ZZZS-jevi spletni strani. Z njo naj bi zdravniki z enim vnosom PIN-kode lahko digitalno podpisali več elektronskih dokumentov, od eReceptov, eNapotnic, do eBOL-a. Vneseni PIN naj bi bil varno shranjen v delovni postaji uporabnika in bo veljaven največ 4 ure. To bi lahko zdravnike s februarjem, ko naj bi aplikacija zaživela, vsaj deloma odrešilo dodatnega klikanja.

Nova programska oprema je nekoliko bolj obremenjujoča tudi za računalnike. "Načeloma kar poskrbimo, da se oprema obnavlja glede na amortizacijsko dobo. Nekateri računalniki so novejši, drugi starejši in pri teh prihaja do nekaj malega težav. Nimamo pa računalnikov, ki bi bili tako zastareli, da tega sistema ne bi zmogli," zagotavlja Stepanović.

"Posamezni zdravniki so zadovoljni, drugi ne. Precej je odvisno še vedno od lokalnega okolja, računalniške opreme in ponudnika softverskih programov," pa so sporočili z Zdravniške zbornice Slovenije, kjer so poudarili, da bodo lahko podrobno oceno sistema eBOL podali po treh mesecih delovanja, ko bodo med zdravniki izvedli anketo.

Dostava bolniškega lista kar prek telefonskega klica?

S sistemom eBOL bodo morda največ časa prihranili prav zaposleni, ki se jim ne bo več treba vračati v ambulante, da bi prevzeli bolniški list. Ali to pomeni, da bo bolnik odslej lahko kar prek telefona prosil zdravnika, naj mu odpre bolniški dopust, in mu nato čez nekaj dni na enak način sporočil, da se vrača na delo? Sliši se nekoliko prelahko. "Ne, to ne pomeni, da bodo bolniške zdaj kar prosto na izbiro!" se zasmeje Stepanović.

"To, da se le pokliče in se bolniška odpre in zapre, je sicer v pristojnosti izbranega zdravnika. Kljub vsemu eBOL vsebinsko ne spremeni ničesar razen pacientovega prihoda samo zaradi bolniškega lista. A če zdravnik oceni, da je potreben pregled, bo še vedno treba na pregled. To ni bolniška na daljavo," zagotavlja Stepanović.

Bolnikom, ki npr. zbolijo za gripo, zdravniki v prvih dneh odsvetujejo obisk ambulante, saj je virus izjemno nalezljiv. Torej lahko le pokličejo, ko zbolijo, da odprejo bolniški dopust, in ko se pozdravijo, da ga zaključijo? "Enkrat je bolnika že dobro videti, a se ga naroči po nekaj dneh, ko se počuti bolje," pojasni Stepanović. Že zdaj je bolnik običajno v pogovoru z medicinsko sestro dobil navodila, naj počiva, čez nekaj dni pa je bil naročen v ambulanti.

A kot dodaja Stepanović, bi veljalo razmisliti o širšem družbenem konsenzu, ki bi ga sklenili z delodajalci, da se v primeru nekajdnevne viroze bolniškega lista niti ne izdaja. "Da je zdravnik le administrator, ki na podlagi telefonskega klica potrdi bolniški list, je popolnoma nesmiselno. Strošek gre tako ali tako v breme delodajalca. Prav bi bilo, da se ukvarjamo z ljudmi, ki so bolni in potrebujejo našo pomoč ali pregled."

Delodajalci optimistični

"Gotovo bo vse potekalo ažurneje in hitreje, predvsem v primeru daljših bolniških odsotnosti, ki segajo iz enega meseca v drugega. Zdaj moramo kontaktirati zaposlene na bolniški, da nam pošljejo poslikan ali poskeniran bolniški list, da lahko opravimo obračun plač na začetku meseca," nam je pojasnila Marjetka Simončič iz kadrovske službe v podjetju Sportradar, ki je trenutno v postopku pridobivanja pooblastil za izvajanje novega sistema. Podjetja bodo namreč sistem SPOT (nekdanji eVEM) za pridobivanje elektronskih bolnišk začela uporabljati s 1. februarjem.

"Kako bo sistem deloval, za zdaj še ne vemo, saj konkretne uporabniške izkušnje še nimamo. Glavno prednost elektronske bolniške vidim v tem, da je takoj, ko jo zdravnik izda, nam na voljo. Zaposleni bo lahko 31. v mesecu poklical zdravnika, da je še vedno bolan, a naj mu zaključi bolniško za ta mesec. Čeprav nimamo veliko bolniških odsotnosti, se vsak mesec zgodi, da koga kličemo domov, ker še ni šel k zdravniku po list. Podobno je pri negi. Otroka pelješ k pediatru, ko zboli, in mu sporočiš, ko se otrok pozdravi in greš v službo, nato pa moraš še enkrat nazaj samo zaradi papirja."

Simončičeva opaža, da dobršen del zaposlenih ni seznanjen s spremembo, ki prihaja. Hkrati opozori, da je morda edina slabost novega sistema v tem, da tisti zaposleni, ki nimajo urejenega digitalnega potrdila (SIGEN-CA ali podobno), praktično ne bodo imeli več vpogleda v svoje bolniške liste. "Seveda pa mu bomo lahko kopijo izdali mi, če bo zaposleni tako želel," še sklene.

Zdravniška zbornica pohvalila sodelovanje pri projektu

Če bo sistem eBOL, ki ga testirajo že od septembra, s prvim februarjem deloval brez težav, bo prinesel dobrodošle spremembe za delodajalce in zaposlene. Popolnoma nezadovoljni pa niso niti zdravniki. Čeprav so nekateri poudarili, da ZZZS svoje odločitve premalo usklajuje z njimi, naj bi bilo tokrat drugače.

Iz zdravniške zbornice so nam namreč sporočili naslednje: "Poudariti velja, da je to prvi in za zdaj edini "e-projekt", pri katerem je bila zdravniška zbornica povabljena k sodelovanju, naše pripombe pa so bile obravnavane spoštljivo in z resnično pripravljenostjo najti rešitve. V vseh okoljih, kjer skušajo napredovati na področju digitalizacije zdravstva, se odločevalci zavedajo, da morajo zdravnike vključevati že v pripravo projekta in potem ves čas delati v tesnem sodelovanju z njimi. Zdravniška zbornica si prizadeva, da bi do takšnega vključevanja in sodelovanja prišlo v čim več primerih."