Pobudniki predlaganega besedila, ki delujejo pod okriljem Društva Srebrna nit, za vložitev zakona v zakonodajni postopek potrebujejo vsaj pet tisoč overjenih podpisov državljank in državljanov.

Predlog zakona ureja pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pravice in obveznosti zdravstvenega osebja ter tudi nadzor nad izvrševanjem te pravice. "Ta zakon daje možnost pomoči pri prostovoljnem končanju življenja osebi, ki iz svojih fizioloških razlogov lahko pričakuje oz. že trpi ob koncu svojega življenja," je pojasnil soavtor zakona Andrej Pleterski.

Za to pomoč pa ne bo mogel zaprositi nekdo, ki je denimo depresiven ali mlajši od osemnajst let. O tem, ali je bolnik lahko deležen takega postopka, bi odločala komisija za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

"Celoten postopek je zasnovan tako, da kdor večkrat ustno in pisno ne zaprosi za to, se ta postopek absolutno ne izvede, kar pomeni, da če ne naredite nič, do tega postopka sploh ne more priti," je navedel Pleterski.

Skela Savič: To je bolnikova odločitev

Soavtorica zakona Brigita Skela Savič, ki se že vrsto let ukvarja s paliativo, poudarja, da tudi najboljša paliativna oskrba ne omogoča dostojanstvenega umiranja brez bolečin. "Če se bolnik odloča, da ne želi iti čez nedostojanstveno obdobje, ko je brez zavesti, ko hrope, ima suha usta, ko se dejansko duši itd., želi prej končati življenje. To je njegova odločitev," je dejala Skela Savič.

Predlog je že obravnavala komisija za medicinsko etiko pri ministrstvu za zdravje. Njeni argumenti temeljijo na izkušnjah držav, ki so že uvedle možnost evtanazije. Predsednik komisije Božidar Voljč: "Komisija je prepričana, da bo, če bo zakon sprejet, tudi v Sloveniji prišlo do fenomena spolzkega klanca, se pravi, da se bodo indikacije za to vse bolj širile in širile, da bo število naraščalo iz leta v leto."

Dokončno mnenje o predlogu zakona naj bi komisija objavila danes.