Cepljenje proti humanim papilomavirusom (HPV) je bilo v Sloveniji uvedeno v šolskem letu 2009/2010. Od takrat so se proti HPV-ju v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja do dopolnjenega 26. leta starosti lahko cepile deklice, ki so v tistem letu ali pozneje obiskovale 6. razred osnovne šole. Od lanskega šolskega leta pripada brezplačno cepljenje proti HPV-ju tudi dečkom, ki so bili lani in bodo kasneje v 6. razredu osnovne šole. Zaradi takšne ureditve cepljenja veliko žensk in moških oziroma deklic in dečkov ni imelo možnosti, da bi se proti HPV-ju cepili brezplačno, so poudarili pri Zagovorniku načela enakosti.

Na podlagi poizvedb pri ministrstvu za zdravje in Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pri zagovorniku ugotovili, da je precepljenost proti HPV-ju v Sloveniji še vedno prenizka. Izvedeli so, da se je v letu 2021 s prvim odmerkom proti HPV-ju cepilo okoli 50 odstotkov upravičenih deklic in 27 odstotkov upravičenih dečkov. To pomeni, da je cepivo proti HPV-ju mogoče nameniti tudi za cepljenje drugih prebivalcev, starih do 26 let, ne da bi pri tem ogrozili dostopnost cepiv za deklice, mlajše od 15 let, ki so glavna ciljna skupina za cepljenje proti HPV-ju. Ugotovili so tudi, da bi spolno nevtralni program cepljenja zagotovil odpornejše zaščito celotne populacije.

Zaradi vsega navedenega so pri Zagovorniku ministrstvu za zdravje in NIJZ-ju priporočili, naj se ob obstoječih upravičencih cepljenje proti HPV-ju brezplačno omogoči tudi vsem zainteresiranim do 26. leta starosti, ne glede na spol.

Večina spolno aktivnih se s HPV-jem okuži najmanj enkrat v življenju

Okužba s HPV-jem je ena od najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Strokovnjaki so si enotni, da je najučinkovitejša zaščita pred okužbo cepljenje, pomembno pa je, da se mladostniki cepijo dovolj zgodaj. Ob tem opozarjajo, da je precepljenost v Sloveniji prenizka, kar ovira odpravo rakov, ki jih povzroča okužba s HPV-jem.

Večina spolno aktivnih oseb se vsaj enkrat v življenju okuži s humanimi papilomavirusi (HPV). "Poznamo več kot 200 različnih genotipov HPV-ja, med katerimi je najnevarnejših okoli 13," je septembra na novinarski konferenci pojasnila specialistka ginekologije in porodništva z ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Špela Smrkolj.

Ti genotipi lahko povzročajo predrakave spremembe in raka materničnega vratu, redkeje lahko povzročijo tudi raka nožnice in zunanjega spolovila pri ženskah, raka penisa pri moških ter raka zadnjika in ustnega dela žrela pri obeh spolih. Manj nevarni genotipi povzročajo genitalne bradavice, kožni genotipi pa povzročajo različne vrste kožnih bradavic.