S priporočili na osnutek opozarjajo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da s prenovo zakona odpravlja tudi tisto, kar je v obstoječem zakonu dobro.

Veljavni zakon namreč že upošteva določila mednarodne konvencije o pravicah invalidov in prava EU-ja glede enakih možnosti ljudi z invalidnostmi. Medtem omenjeni osnutek odstopa od tega, saj znova uvaja medicinski pogled na invalidnost. "S tem ne upošteva, da je treba vsakogar obravnavati kot osebo z enako vrednostjo in enakim prirojenim dostojanstvom," so poudarili.

Zaradi te konceptualne spremembe so v osnutku po njihovi ugotovitvi uvedeni novi pogoji za pridobitev pravice do osebne asistence, zaradi katerih bo manj upravičencev do storitev. Vsi, ki so postali invalidi zaradi bolezni, bi po novem ostali brez možnosti zanje. Prav tako jih ne bi dobili ljudje z invalidnostjo, ki ni trajna.

Zagovornik je ministrstvu priporočil, naj ne zaostruje pogojev. Kot ključno vodilo pri pripravi novega zakona mora biti po njegovem mnenju zavedanje, da je osebna asistenca namenjena temu, da vsi ljudje z invalidnostmi premostijo posledice invalidnosti in polno uživajo vse človekove pravice in svoboščine. Hkrati je priporočil, naj ministrstvo že v osnutku natančno pojasni, kako bi zamišljene spremembe vplivale na pravice novih in obstoječih upravičencev, česar zdaj v osnutku ni.

Zagovornik opozarja na starostno diskriminacijo

Poleg tega je opomnil, da je v osnutku še vedno predvideno, da se osebna asistenca lahko dodeli le mlajšim od 65 let. To vidi kot diskriminatorno po starosti. Ministrstvu je zato priporočil, naj umakne zgornjo starostno mejo za pridobitev pravice. Hkrati je priporočil, naj ministrstvo ustrezno uredi položaj mlajših od 18 let, da bi imeli pravico tudi otroci in mladostniki. V osnutku namreč ostaja ureditev iz veljavnega zakona, da je 18 let najnižja starost, pri kateri lahko nekdo zaprosi za storitev.

Ob tem je treba po navedbah zagovornika v zakonu predvideti možnost za odločanje s podporo, da bodo lahko storitve uveljavljali tudi ljudje z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi oziroma začasnimi ali trajnimi boleznimi. Ti težko izrazijo svoje potrebe in želje, a storitve osebne asistence potrebujejo.

Ne nazadnje bi moral zakon določiti inšpekcijski nadzor in možnosti za pravno ukrepanje v primeru nedodelitve ali odvzema pravice oziroma v primerih, ko kakovost storitve ne bi bila ustrezna, so še zapisali pri zagovorniku.

Javna razprava

Osnutek, ki je bil v javni razpravi od 15. septembra do 15. oktobra, med pogoji za pridobitev pravice do osebne asistence našteva, da je oseba invalid in da zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju dejavnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev.

Prav tako mora posameznik izkazovati, da sam ali s pomočjo zakonitega zastopnika izraža interes za izvajanje v zakonu opredeljenih dejavnosti. Biti mora državljan Slovenije s stalnim bivališčem v Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji. V času uveljavljanja pravice mora biti star od 18 do 65 let. Živeti mora v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe oziroma imeti željo, da živi tako. Tedensko pa mora potrebovati najmanj 30 ur osebne asistence, izhaja iz osnutka.