Žveplov dioksid je dodatek, ki lahko povzroča zdravstvene težave. V Upravi za varno hrano pa so o tem odkritju spregovorili šele po štirih mesecih. Direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je dejal, da obveščanje o nevarnih živilih poteka samodejno. Ob odkritju nedovoljenega aditiva v mesnih pripravkih pri slovenskih trgovcih je pojasnil, da o tem potrošnikov ne obveščajo, če izdelka verjetno ni več v obtoku.

Uprava za varno hrano je prejšnji teden javno razkrila imena trgovin, v katerih so odkrili nedovoljeni aditiv sulfita v mesnih pripravkih, ker pa so bili nekateri izsledki iz junija, so se mediji razpisali o prepočasnem obveščanju potrošnikov. Posedi je poudaril, da je šlo v tem primeru za nedovoljeno prakso in aditiva v pripravkih ne bi smelo biti.

Vse, kar se tiče komuniciranja v zvezi z nevarnimi živili, pa teče po avtomatiki, je pojasnil. O takšnih živilih imajo, kot je dodal, v sistemu RASFF veliko poročil, a ta poročila so v sistemu le, ko se pričakuje, da je živilo lahko še vedno na policah ali pri potrošnikih.

Direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak je poudarila, da je šlo v primeru mesa za živilo z izjemno kratkim rokom in kratko verigo; neposredno mesar – potrošnik. Rok trajanja takšnih živil je okoli tri, štiri, izjemoma šest dni, medtem ko rezultati analitskih metod trajajo od pet do sedem dni.

Princip, da se nekaj dni po roku uporabe ne obvešča o nevarnem živilu, ni slovenski princip. Takšen princip je RASFF-princip in ga uporabljajo tudi druge članice EU-ja, je še opozorila Bizjakova. "Če bi obstajala verjetnost, da bi bilo takšno živilo še v obtoku, potrošnike obveščajo, druge države članice, če je verjetno, da ga ni več v obtoku, pa ne obveščajo," je ponovila.

Po njenih besedah je sicer tudi skrb vzbujajoče, da trgovski centri niso sami ugotovili nedovoljenih aditivov v mesu. Ali so delali z vedenjem delodajalca ali ne, ni želela ugibati, je pa poudarila, da je uprava zahtevala korekcijske ukrepe.

Posedi je še dodal, da bi se v primeru zastrupitve potrošnikov na upravo obrnile zdravstvene službe, s katerimi bi potem skupaj poiskali vir. "Nemogoče je pregledati vsa živila, ki jih ljudje pojejo, so pa nosilci dejavnosti obvezani imeti vzpostavljene sisteme, da ta tveganja obvladujejo," je še dejal.

Na dogajanje sta se ob robu novinarske konference o delu prehranskega varuha odzvala tudi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič in direktor direktorata za hrano in ribištvo Bojan Pahor. "Vsako kršenje nekih standardov, ki veljajo, je zame nedopustno. In če je dodajanje takšnih ali drugačnih aditivov v mesu prepovedano, potem je to prepovedano, ni dopustno v manjših količinah," je dejal Hrovatič. Tudi za Pahorja, ki obsoja nepoštene prakse s tega področja, je to nedopustno.