Gre za prvi predlog v svežnju zdravstvene reforme. Predlog zakona je precej obsežnejši od zdaj veljavnega. Obsega namreč več kot 300 členov, kar je trikrat več kot zdaj veljavni zakon. Javna razprava bo potekala do 8. avgusta.

Dopolnilna zdravstvena dejavnost
Novi predlog loči med javno zdravstveno dejavnostjo, ki jo izvajajo javni zdravstveni zavodi in koncesionarji, in zasebno zdravstveno dejavnostjo, ki se financira izključno iz zasebnih sredstev. Te dejavnosti torej ne opravljajo koncesionarji. Poleg tega zakon predvideva dopolnilno zdravstveno dejavnost, ki bi bila samoplačniška in bi jo lahko opravljali javni zdravstveni zavodi in koncesionarji pod jasno določenimi, strogimi pogoji.

Po novem bi se dopolnilna dejavnost v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih lahko opravljala le za zdravstvene storitve, ki niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja razen v določenih, izjemnih primerih.

Javni zdravstveni zavodi in koncesionarji bi lahko dopolnilno dejavnost opravljali le ob izpolnitvi vseh obveznosti iz pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ob tem pa se zaradi samoplačniških storitev čakalna doba za storitve, ki so krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne sme povečati.

Kot določa predlog, bi se lahko dopolnilna dejavnost opravljala zunaj delovnega časa, ki je namenjen izvajanju javne zdravstvene dejavnosti, v nobenem primeru pa ne bo mogoče bolnika zaradi tega, ker je opravil zdravstveni pregled v dopolnilni dejavnosti, privilegirati pri uvrstitvi na čakalno listo za nadaljnje zdravstvene obravnave v okviru javne zdravstvene dejavnosti.

Vlada bi določala celotno mrežo zdravstvenih storitev
Po do zdaj veljavnem zakonu je mreža zdravstvene dejavnosti, torej zdravstveni domovi, v pristojnosti občin, po predlogu novega zakona pa celotno mrežo javnih zdravstvenih storitev določi ministrstvo oziroma vlada.

Predlog zakona opredeljuje tudi rok za določitev mreže na primarne, sekundarne in terciarne dejavnosti. Vlada jo mora namreč sprejeti v petih mesecih od uveljavitve tega zakona. Spreminjajo se tudi organi javnih zdravstvenih zavodov. Namesto dvotirnega vodenja se uvaja enotirni sistem vodenja, direktor ali največ tričlanska uprava.

Koncesije bi lahko trajale največ 25 let
Predlog uvaja tudi novosti glede trajanja koncesij. Koncesijo bi bilo tako mogoče podeliti za obdobje do 25 let, natančno trajanje posamezne koncesije na določenem območju pa podrobneje opredeli minister v koncesijskem aktu. V primeru dalj časa trajajoče odsotnosti koncesionarja pa bi se lahko koncesija za največ dve leti prenesla na drugega koncesionarja.

Na primarni ravni bi koncesijo še vnaprej dodeljevala lokalna skupnost, na sekundarni ravni pa ministrstvo, odločitev o objavi javnega razpisa za dodelitev koncesije tudi na primarni ravni pa bo sprejel minister za zdravje.

Predlog zakona želi preprečiti, da bi za koncesije tekmovale zgolj pravne osebe s svojo kapitalsko sposobnostjo, zato ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar.

Koncesije pa po predlogu ne bo mogoče pridobiti za vse storitve, nekatere bodo lahko namreč opravljali le javni zdravstveni zavodi. Koncesije tako ne bo mogoče pridobiti za izvajanje terciarne ravni zdravstvenega varstva, dejavnosti preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki, odvzem in hrambo zarodnih celic, transplantacijsko dejavnost, obdukcijsko dejavnost, dejavnost sodne medicine in dejavnosti javnega zdravja.

Koncesionarji pa bodo lahko opravljali na primer postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, lekarniško dejavnost, zdravstvene storitve v povezavi z varnostjo in zdravjem pri delu in v povezavi z varnostjo v prometu.

Zaposlovanje pri drugih izvajalcih javne zdravstvene dejavnosti le izjemoma
Po novem bodo morali zaposleni pri drugih izvajalcih javne zdravstvene dejavnosti pred sklenitvijo podjemne pogodbe dobiti soglasje od svojega primarnega delodajalca. Pogoji za to bodo po predlogu taksativno določeni, šlo pa naj bi za izjeme.

Zdravstvenim delavcem je treba zagotavljati pravico do dnevnega in tedenskega počitka, ki je določen z zakonom, zdravstveni delavec pa v času dnevnega in tedenskega počitka ne sme opravljati zdravstvenih storitev, še določa predlog.

Predlog omejuje tudi število nadur za zdravstvene delavce, prekoračitev pa bo mogoča le, če zdravstveni delavec s tem pisno soglaša.

Na novo se ureja tudi trajanje pripravništva za vse zdravstvene delavce. Uvaja se enotno šestmesečno obdobje razen za zdravnike in zobozdravnike, katerih trajanje pripravništva ureja zakon, ki ureja zdravniško službo. Zdravstveni delavci naj tudi ne bi več opravljali strokovnega izpita, pač pa državni izpit.

Uvaja se prostovoljno članstvo v zbornicah, zdravniški zbornici pa se tudi odvzemajo določene pristojnosti. Tako predlog določa, da ne bo več vodila registra zdravnikov, pač pa bo register zdravstvenih delavcev v rokah Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Predlaganih več nadzorov
Predlog predvideva notranje in zunanje nadzore, upravni nadzor, nadzor nad izpolnjevanjem pogodb z izvajalci zdravstvene dejavnosti in inšpekcijski nadzor. Notranji nadzor ostaja v pristojnosti izvajalca zdravstvene dejavnosti, zunanji pa v pristojnosti ministrstva ali zbornice, če ima za to podeljena javna pooblastila.

Pri tem so razširjene predvsem pristojnosti ministrstva v sklopu upravnega nadzora, dodane pa so tudi naloge inšpekcijskega nadzora, ki v doslej veljavnem zakonu ni bil opredeljen. Inšpekcijski nadzor bo v določenem delu zajemal tudi funkcijo prekrškovnega organa.

Nov zakon bi ohranil Zdravstveni svet kot strokovno posvetovalno telo ministra za področje zdravstvene dejavnosti, prav tako ohranja razširjene strokovne kolegije. Predlog zakona predvideva tudi ustanovitev komisije za etiko v zdravstvu.

Prepoved oglaševanja zdravstvenih storitev ali izvajalcev zdravstvenih storitev
Na novo predlog zakona uvaja prepoved oglaševanja zdravstvene dejavnosti oziroma izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Tu gre za tudi razne objave v medijih, namenjenih širši javnosti, ki promovirajo določene izvajalce zdravstvenih storitev in vrste zdravstvenih storitev kot na primer razni preventivni pregledi. Prepovedano je tudi, da izvajalci zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev oglašujejo določene proizvode, recimo zobne paste, in določene storitve.

Dovoljeno bo le oglaševanje, ki ima zdravstvenovzgojni oziroma znanstveni značaj, kot so programi s področja javnega zdravja, ki posameznike spodbujajo k zdravemu načinu življenja. Za takšno oglaševanje pa bo treba pridobiti soglasje ministrstva za zdravje.